Ljubitelji konj in terenskega jahanja tradicijo gojijo že 10 let, letno pa se zberejo na približno 40 pohodih na vseh koncih Slovenije.
Ta vikend so tako prejezdili 20 km dolgo pot po slikovitem Ptujskem polju, nekateri kot samostojni jezdeci, drugi na različnih lesenih vozovih – kočijah, vpregah, … tudi takih, ki jih lahko vidimo le še v westernih.
Da pa se je pot odvijala srečno, so tokrat na čelo povorke postavili sv. Miklavža s spremstvom, tudi zato, da so opravičili ime Miklavževa konjenica.
Konjeniki so prišli z vseh koncev Slovenije, tovrstnih konjenic pa se udeležujejo že deset let, letno tudi do štiridesetkrat.
Konjenica pa je na pot prav zaradi številnih muzikantov, ki se nikakor niso mogli ločiti od svojih instrumentov, krenila z zamudo. Konjeniki so preplavili Dravsko polje in kot se za Miklavževo konjenico spodobi, je bil na čelu Miklavž s spremstvom.
Kam natančno je krenila konjenica, pa je izdal organizator Zoki Križaj, ki je prav tako razložil, zakaj se je zbralo toliko ljudi: "Zadnja konjenica je, zato vsak želi izkoristiti čas še za zadnje srečanje, zadnje jahanje. Predvsem pa imamo krasne terene, kot na primer Slovenske gorice, tako smo izbrali in krenili na obrobje Kicarja, ki je zelo znano področje, kjer rase naša hibridna šmarnica."
No, kako je šmarnica po končani ježi vplivala na konjenike naj ostane skrivnost. Nikakor pa ni skrivnost, da tako množično obiskane konjenice, kot je Zokijeva, v Sloveniji ni.
