Miklavčičeva odgovarja KPK: Zaradi Mishalyja so se otroci lahko zdravili doma

Protikorupcijska komisija je ugotovila sum korupcije pri ravnanju odgovornih oseb UKC Ljubljana pri izvajanju pediatričnega kardiološkega programa. Nepravilnosti se nanašajo na sodelovanje ustanove s tujim kirurgom Davidom Mishalyjem, na KPK pa trdijo, da mu je vodstvo UKC – nekdanja direktorica Darinka Miklavčič in zdajšnji direktor Simon Vrhunec – v nasprotju z veljavno zakonodajo in sprejetim programom dela prek avtorskih pogodb omogočila plačilo v višini prek 1,2 milijona evrov v obliki avtorskih honorarjev za 150 operativnih dni.

Posledica spornih pogodb pa je tudi ta, da UKC Ljubljana še danes nima usposobljenih lastnih kardiokirurgov za zdravljenje prirojenih srčnih napak, čeprav naj bi zdravnika najeli tudi zato, da usposobi domače strokovnjake. "Tudi tista dva, za katera so v UKC govorili, da se bosta usposobila, danes še nimata primernih izkušenj in znanja," so opozorili na KPK.

Na ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije se je po Vrhuncu, ki je zatrdil, da se s programom ni okoriščal in da je ves čas svojega mandata deloval v korist bolnikov, odzvala še nekdanja direktorica UKC Darinka Miklavčič, ki je pojasnila, da se je problem otroške kardiokirurgije začel, ko je leta 2007 odšel zdravnik Vladimir Sojak.

Rešitev so nato predlagali strokovna direktorica UKC, strokovni direktor Kirurške klinike, predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja, pojasnjuje Miklavčičeva.

Med mogočimi rešitvami sta bili le pošiljanje malih bolnikov v tujino ali najetje strokovnjaka, kirurga Davida Mishalyja. "Zagotavljam, da je bila sprejeta odločitev o vključitvi tujega strokovnjaka v tistem času in okoliščinah najboljša tako s poslovnega kot tudi medicinsko strokovnega in sociološkega vidika," pravi Miklavčičeva.

Kot pravi, je z odobritvijo te rešitve dala možnost usposabljanju domačih strokovnjakov za dolgoročno reševanje problematike otroške kirurgije. ta rešitev je bila po njenem tudi cenejša od pošiljanja bolnikov v tujino, poleg tega pa je to za otroke pomenilo, da se lahko zdravijo doma.

"Primarni cilj angažiranja tujega strokovnjaka je bilo učenje oziroma prenos subspecialnih znanj na domače strokovnjake. Ta prenos pa v kirurgiji poteka ob bolniku, s konkretnim prikazom operativnega posega, kar pomeni, da se istočasno ob izobraževanju izvaja tudi operativna obravnava paciente," pojasnjuje Miklavčičeva in dodaja, da je bila po mnenju pravnih strokovnjakov podana pravna podlaga za sklenitev avtorske pogodbe, za kar pa ni bila potrebna slovenska licenca zdravnika. "Pogodbo so v skladu z internimi akti pred mojim podpisom odobrili: pravni strokovnjak, finančni strokovnjak, poslovna direktorica Kirurške klinike in predstojnik KO za kirurgijo srca in ožilja," še zagotavlja Miklavčičeva, ki še dodaja, da se je pogodba pod njenim vodstvom izvajala leto in pol, pritožb pa v tem času ni bilo z nobene strani.

Trditve protikorupcijske komisije pa zavrača, saj se v tem času sama ni okoristila. "Prav tako je dr. Mishaly v mojem mandatu dobil plačilo za svoje opravljeno delo in ne na osnovi fiktivnih storitev," je še pojasnila.

Zgodba epiloga sicer še nima, na ministrstvu za zdravje so nam povedali, da se bo minister Tomaž Gantar v prihodnjem tednu srečal s predsednikom Zdravniške zbornice Andrejem Možino na temo izvedbe morebitnega skupnega nadzora – tako upravnega kot tudi strokovnega – na UKC Ljubljana.

V zbornici temu očitno ne bodo nasprotovali, saj so sporočili, da bodo, če bo ministrstvo za zdravje vložilo pobudo za izredni strokovni nadzor nad zdravnikom, tega tudi opravili.
Ob tem pa so še pojasnili, da ZZS nima zakonskih podlag za opravljanje nadzora v zvezi s sistemskimi problemi posameznih klinik oziroma oddelkov. "Tovrstni problem je že bil nekajkrat prepoznan v preteklosti, zato je ZZS dala pobudo na Ministrstvo za zdravje za pripravo ustreznih zakonskih podlag, ki bi omogočale izvedbo nadzorov tudi v takih primerih," so še pojasnili.