Miklavčič: Jaz naj pa denar tiskam?

Članstvo Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides se je danes sestalo na letni skupščini. Tema konference so bile številne težave, ki so se skozi leta nakopičile v zdravstvu. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je v svojem govoru izpostavil dežurstva, normative, plače, zakonodajo, odnose med zdravstveno politiko in zdravništvom in še druge teme.

Groza je, da se ob takem pomanjkanju zdravnikov ustvarja tako sovražno ozračje, je dejal Kuštrin in ocenil, da gre za vodeno akcijo. Glede kritike na račun zdravniških dežurstev Kuštrin pravi, da "to moti le tiste, ki sobote, nedelje in praznike cingajo nogo". "Govorjenje o odpuščanju v javnem sektorju nas kot zdravnike ne skrbi. V javnem sektorju so potrebne strukturne spremembe, a se bojim, da tisti, ki govori o strukturnih spremembah, ali ne ve, kaj govori, ali pa ne ve, kaj strukturne reforme so," je še dejal Kuštrin.

Če pa politika misli, da je dežurstev preveč, naj jih zmanjša, pravi prvi sindikalist zdravnikov in dodaja, naj politika tudi bolnikom pove, da če se jim bo kaj zgodilo v času dežurstev, bodo morali nekaj počakati. "Pri nas je oskrba v dežurstvu nedvomno dobra, če je predobra, naj se bolnikom to pove, da je predobra oz. predraga in da bo slabša."

Kritičen je bil do predloga v besedilu zakona o zdravstveni dejavnosti, po katerem bi standarde in normative za zdravnike določali na ministrstvu za zdravje v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Če jih bo določal ZZZS, bodo to zavarovalniški normativi in bolnik se ne bo več počutil kot človek, je prepričan Kuštrin. S tem se je strinjala tudi podpredsednica zdravniške zbornice Sabina Markoli, ki je kot absurdno ocenila to, da bi se postavljali brez strokovnih institucij.

'Ta trenutek najvišje plače res niso slabe'

Kar se tiče pogosto kritiziranih zdravniških plač, Kuštrin priznava, da najvišje ta trenutek res niso slabe. "A vedno se govori o bruto plačah in o plačah zdravnikov, ki so v svoji karieri prišli na vrh, v 57. plačni razred. Bi morali biti v 61. plačnem razredu, a družba ni sposobna umakniti stropa. Lahko si vrhunski zdravnik, primadona, kar koli, mimo 57. plačnega razreda ne boš prišel, če nisi funkcionar," je dejal Kuštrin.

Na račun zakona o zdravstveni dejavnosti je Kuštrin opozoril, da so kot stanovski sindikat šele v četrtek prvič uradno dobili zadnjo verzijo besedila. Prvič po enem letu, je opozoril Kuštrin. "Če bi se spreminjal zakon o visokem šolstvu, bi do kake sindikalne palače potegnili rdečo preprogo in čakali, da kdo od njih pride. Ko pa se spreminja zakon o zdravstveni dejavnosti, pa nismo vključeni skoraj do zadnjega."

'Sumljive opredelitve'

Kuštrin je opozoril tudi na "sumljivo" opredelitev splošne bolnišnice in na predvideno omejitev zdravniškega dela oz. aktivne pripravljenosti na 222 ur v zakonu o zdravstveni dejavnosti. "Nekateri zdravniki hodijo delat v druge bolnišnice. Po mojem ne zato, ker jim je dolgčas, ampak ker je zdravnikov premalo. Bolnikom ni mogoče kar naprej obljubljati nekih pravic, ki jih potem ni mogoče uresničiti," je poudaril Kuštrin.

Na konferenci tudi minister za zdravje

Konference Fidesa se je naknadno udeležil tudi minister za zdravje Borut Miklavčič. V svojem nagovoru je delegate sindikata opozoril, da so rezerve tudi znotraj zdravništva. Izpostavil je navedbe stroke, da se na nekatere preiskave napotuje preveč pogosto; vsaka pravica bolnikov ima tudi materialno posledico, tega se morajo zavedati tudi zdravniki.

Miklavčič: Jaz naj pa denar tiskam?

Smo pred zahtevnim letom 2010, je opozoril minister. "V ZZZS imam neizmerne težave; stališče delodajalcev je, da ne gremo v nobeno zadolževanje in ne v povečevanje prispevne stopnje, stališče sindikatov, da se pravice zavarovancev ne smejo zmanjšati. Jaz naj pa denar tiskam? Torej se moramo usesti in znotraj sistema najti rešitve. Naša usmeritev je, da moramo iz leta v leto dati večjo prednost primarni zdravstveni dejavnosti, kajti tam rezerv praktično ni," je pojasnil minister.

Napovedal je tudi, da bodo v prihajajočem novem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju morali nekatere pravice zmanjšati in osnove za prispevke iz zdravstvenega zavarovanja razširiti. Le tako lahko po mnenju ministra v sistem – ne da bi povečali prispevno stopnjo ali stroške dela – dobili dodaten denar v sistemu, da bi zdržali na tej ravni.

'Mi temu pravimo socialni dialog'

Ob tem je vodja sindikalne pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Janez Posedi, ki se je kot gost udeležil današnje skupščine, ministra spomnil, da obstajajo tudi pristopi, ki ne stanejo denarja. "Mi temu pravimo socialni dialog in svetujem vam, da ga izkoristite. Marsikatero diskusijo bi si lahko prihranili, če bi že prej slišali, kaj gre in kaj ne gre." Brez socialnega dialoga namreč po prepričanju Posedija ne bodo prišli daleč.

Zdravniki pa so bili ostri tudi v svojih zahtevah, da se sprejmejo normativi zdravniškega dela. Ti so pripravljeni, a jih ministrstvo zavrača, so opozorili danes.