Generalni direktor Direktorata za migracije na notranjem ministrstvu Matej Torkar je v pogovoru za naš portal spregovoril o tem, kaj ob potrditvi pakta za azil in migracije čaka Slovenijo po decembru. Do takrat naj bi bili namreč pripravljeni nacionalni načrti, uveljavitev pakta o migracijah in azilu pa naj bi nato sledila leta 2026. Kot smo poročali, bomo morali do takrat urediti novo zakonodajo in nov IT-sistem za spremljanje migracij, delati pa bo treba tudi na kapacitetah – tako kadrovskih kot prostorskih.
Vendar pa Slovenija že naslavlja pomanjkanje prostorskih kapacitet. Sodeč po nekaterih napovedih, bi jih potrebovali že letos, zato je vlada že v začetku leta na naši južni meji načrtovala vzpostavitev dveh novih izpostav azilnega doma. A naposled še nista zaživeli. Pa bi vsaj eno od izpostav dejansko potrebovali še pred poletjem? Znano je namreč, da se število migrantov, ki vstopajo v Slovenijo, v času toplejših mesecev poveča.
'Napovedi se niso uresničile'
Lani so tako po podatkih Policije obravnavali 60.602 nezakonitih prehodov državne meje, leto pred tem pa skoraj pol manj oz. 32.024. Kako je z nezakonitimi prehodi meje letos?
Kot je poudaril sogovornik, je država ravnala odgovorno, ko je sprejela odločitev, da se ustanovi dve novi začasni izpostavi azilnega doma. Temeljila je namreč na izkušnjah iz leta 2023, ko smo v poletnih in jesenskih mesecih beležili porast migrantov, ter na napovedanih trendih za leto 2024. "Ti se sicer zaenkrat še niso uresničili," je dejal Torkar.
Policija beleži za približno 12 odstotkov manj nezakonitih prehodov državne meje, podobno pa je tudi pri postopkih mednarodne zaščite: "V primerjavi z lanskim letom beležimo namreč 22-odstotni upad. Napovedi se torej niso uresničile, zato obstoječe kapacitete popolnoma zadostujejo in ni potrebe po dveh novih izpostavah."
Meni pa, da bi bilo sicer smiselno imeti več izpostav azilnega doma. Tudi zato, da bi lahko različne kategorije migrantov nameščali ločeno. Urad za oskrbo in integracijo migrantov ima več kapacitet in določeno delitev sicer tudi že izvaja. "Zlasti so te ranljive kategorije, kot so ženske in otroci, ločene od samskih moških. Nedolgo nazaj je bil odprt poseben center za mladoletnike brez spremstva oziroma za mladoletne prosilce," je izpostavil. A tudi za nekatere druge skupine bi bilo po njegovih besedah smiselno zagotoviti ločeno namestitev, kar pa trenutno zaradi omejenih kapacitet ni mogoče.
Večina tujcev v Sloveniji je tu zakonito, manjši delež vstopa na nezakonit način
"Moramo se zavedati, da tujci, ki v Slovenijo vstopajo na nezakonit način, vseeno ne predstavljajo večine tujcev, ki sicer prihajajo v Slovenijo. Če odmislimo turizem, je tu še zakonito priseljevanje in številni tujci, ki v Republiki Sloveniji živijo na podlagi dovoljenja," je izpostavil sogovornik. Konec septembra je v Sloveniji živelo 249.122 tujcev z veljavnim dovoljenjem za prebivanje ali potrdilom o prijavi prebivanja (kar potrebujejo državljani EU).
Sicer ne zanika izzivov na področju varnosti, slednje tudi naslavljajo z več ukrepi. Varnostni elementi so vključeni tudi v postopke zakonitih migracij, kot je na primer potrdilo o nekaznovanosti, ki ga mora v postopku pridobitve dovoljenja predložiti tujec. "Preverijo se tudi podatki iz evropskih evidenc, iz vseh nacionalnih varnostnih evidenc. Šele nato je osebi izdano dovoljenje za prebivanje in je ta tudi varnostno preverjena. Enako pa velja tudi za tujce, ki na ozemlje Slovenije vstopajo na nezakonit način," je pojasnil. Tudi te namreč Policija preverja v varnostnih evidencah.
"Se pa moramo izogibati izenačevanju migrantov s kriminaliteto oz. migrantov s teroristi. To so vzporednice, ki jih nikakor ne želimo," je jasen. Strinja se sicer, da slednje pogosto narekujejo dezinformacije, ki se širijo v javnem diskurzu, ter zavajanje s strani določenih akterjev. A kot je poudaril, "številke tega ne izkazujejo".
Jezikovna bariera, ki jo želijo preseči
Kljub temu pa je v družbi, tudi zaradi dezinformacij, veliko strahu in nezaupanja do tujcev. Pomembno vlogo zato pri izgradnji zaupanja igra tudi integracija migrantov. "Za upravljanje migracij je ključna uspešna integracija. Brez tega ne gre," je jasen Torkar, ki je poudaril, da četudi so integracijsko strategijo pripravili ločeno od migracijske, gre v resnici za dokumenta, ki ju je treba obravnavati skupaj. Kot je pojasnil, je časovno sosledje posledica zakonodajnih sprememb na področju integracije, ki so zahtevale, da se integracijska strategija sprejme prej.
Spomnil pa je tudi, da je prepričanje v javnosti, da je Slovenija integracijsko politiko dobila šele lani s sprejemom integracijske strategije, napačno: "Prvi zakoni s področja integracije so bili sprejeti že po osamosvojitvi države, ko so omogočali predvsem dostop do izobraževanja, do trga dela ipd. Usmerjena integracijska politika pa obstaja od leta 2008. Res pa je, da ta zlasti v zadnjih letih ni sledila trendom na področju migracij." Kot primer je izpostavil pojavljanje novih držav izvora in novih trendov pri prehajanju meje.
Torkar: "Lanski sprejem integracijske strategije je pomenil nek nov zagon na področju integracije. Prinesel je bistveno bolj usmerjene ukrepe na širšem spektru področij. Nastavek je zelo dober." Kot je povedal, na terenu potekajo tudi številne aktivnosti, ki so odraz "tega novega pristopa na področju integracije v Sloveniji".
Je pa ob tem dodal, da je veliko odvisno tudi od motivacije in volje tujca, da se vključi v programe. S 1. novembrom bo po enoletnem prehodnem obdobju uveljavljen pogoj, po katerem bodo morali tujci z dovoljenjem za prebivanje zaradi združitve družine, če bodo želeli podaljšati dovoljenje za bivanje v Sloveniji, predložiti potrdilo o opravljenem izpitu na tako imenovani preživetveni ravni. Tisti, ki bodo želeli pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje, pa izpit na ravni A1, je spomnil direktor direktorata.
Na ta način želijo eno ključnih populacij migrantov v Slovenji motivirati, da bi se v večji meri vključevali v jezikovna usposabljanja. "Jezik je namreč predpostavka za kakršnokoli nadaljevanje integracije v slovensko družbo. Gre za odziv na opozorila lokalnega okolja, šol, zdravstvenih zavodov itd., ki pri delu s tujci ugotavljajo, da jezikovna barirera resnično otežuje, včasih celo onemogoča delo s tujci," je dejal Torkar.
Več ciljev migracijske strategije s konkretno določenimi ukrepi
Drugi del pa je torej migracijska strategija, ki je bila sprejeta marca in ki predstavlja posodobitev strategije iz leta 2019: "Zastavljena je bila 'horizontalno'; v njej smo skušali zajeti vse vidike, na katere vplivajo migracije." Torkar je izpostavil zunanji vidik, pri katerem gre za zasledovanje ciljev v mednarodnih organizacijah in nevladnih organizacijah, za bilateralno sodelovanje. "Pomemben del je tudi humanitarno in razvojno sodelovanje ter vse aktivnosti, ki potekajo v tretjih državah."
Kot drugi strateški cilj pa je izpostavil spodbujanje priseljevanja zaradi zaposlovanja v Sloveniji. "Gre torej za naslavljanje potreb dela, ki so v zadnjih letih, zlasti po covidu zelo narasle. Domače delovne sile na trgu dela ni, zato je potrebno to vrzel zapolniti z migracijami," je poudaril in dodal, da gre pri tem za sporazume s tretjimi državami, izboljšanje zakonodajnega okvira, posebno pozornost pa namenjajo tudi zaščiti pravic delavcev oz. preprečevanju zlorab.
Posebno pozornost pri mednarodni zaščiti pa namenjajo tudi zaščiti življenja in obravnavi različnih vidikov prisilnih preselitev: "Velik poudarek je na kapacitetah, na učinkovitosti, hitrosti postopkov in tudi na zaščiti najbolj ranljivih kategorij tujcev, se pravi mladoletnikov, žrtev spolnega nasilja, žrtev trgovine z ljudmi." V okviru migracijskega diskurza medtem po njegovih besedah prvič naslavljajo tudi sovražni govor na področju migracij, ki je prepoznan kot eden od izzivov.
Dodal pa je, da ob vsem tem naslavljajo tudi negativen vpliv migracij na notranjo varnost države, saj da Slovenijo prehaja veliko število tujcev z zelo različnih koncev sveta, tudi s kriznih območij, "kar zagotovo pomeni izziv tudi za varnostne organe". A ob tem je jasen, da pri obravnavi storilcev kaznivih dejanj, ki so morebiti prosilci za mednarodno zaščito oz. drugi tujci, in storilcev, ki so slovenski državljani, ne sme biti nikakršne razlike. "Glede na podatke Policije pa do morebitne privilegirane obravnave tujcev pri nas tudi ne prihaja," je dodal.
Vsakega od zastavljenih ciljev pa, tako pravi Torkar, v akcijskem načrtu spremljajo tudi "konkretno določeni ukrepi, ki so finančno ovrednoteni in imajo določenega tudi nosilca". "Ni torej ostalo le pri ciljih, temveč smo točno določili, kdo mora narediti kaj in koliko sredstev bomo namenili za to," je poudaril ter dodal, da se migracijska strategija že izvaja, čeprav jim je slednje nekoliko otežilo odpravljanje posledic poplav. Slednje je namreč zahtevalo znižanje finančnih sredstev tudi na tem področju.
