Migrantom letos izdanih že več kot 6630 glob, ki nikoli ne bodo poravnane

Pred časom smo poročali o migrantih, ki jih je slovenska policija ujela pri nelegalnem prehodu čez mejo, jih popisala, oglobila, nato pa vrnila hrvaškim varnostnim organom. Ti so jih nato nelegalno in nasilno pregnali na ozemlje BiH, kar prek jarkov. Nasilno početje je razkril bosanski žurnal.info, prav tako točke ob meji, kjer jih nelegalno preganjajo na ozemlje BiH, pri tem pa proti njim celo streljajo. Hrvaška početje zanika, a obstajajo posnetki, ki trditve hrvaških oblasti postavljajo na laž. 

Ekipa naših bosanskih kolegov je na meji med BiH in Hrvaško, na mestu, kjer mejnega prehoda ni in kjer so hrvaški policisti migrante nelegalno pošiljali na ozemlje BiH, našla tudi več papirjev o izgonu migrantov iz Slovenije, med njimi tudi številne plačilne naloge. Preverili smo, koliko plačilnih nalogov je policija izdala zaradi nelegalnega prehoda slovenske meje in koliko teh glob ji je uspelo izterjati.

Samo letos izdanih že 6630 plačilnih nalogov

V letošnjem letu, do konca avgusta, je policija zaradi nedovoljenega vstopa na ozemlje Slovenije izdala 6630 plačilnih nalogov. Gre za globo v razponu od 500 do 1200 evrov, pri čemer policija v skladu z zakonodajo izreka najnižjo predpisano mero globe. To pomeni, da bi na ta račun moralo v državno blagajno priteči vsaj 3,3 milijona evrov oziroma, če predvidevamo, da bi vsi plačali 'polovičko', skoraj 1,7 milijona evrov. Poudarek je na 'bi moralo', saj tega denarja naš proračun skoraj zagotovo ne bo videl.

Zakaj? Namreč, v veliki večini so to državljani tretjih držav, s katerimi nimamo, ne na mednarodni ne na bilateralni ravni, vzpostavljenih pravnih mehanizmov o vzajemnem priznavanju denarnih kazni, kar preprosto pomeni, da globe ne moremo izterjati.

Čemu potem policisti migrantom sploh pišejo prekrške in izdajajo globe, če v osnovi vedo, da nikoli ne bodo poravnane? Že od leta 2015, ko smo beležili prvi večji migrantski val v Sloveniji, velja ista zakonodaja, ki za zdaj ureja zgolj sankcije zoper državljane drugih držav članic Evropske unije.

Namreč, na osnovi Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) se lahko denarna sankcija izvrši tudi v drugi državi članici EU, kjer ima oseba, ki ji je bil izdan prekršek, prebivališče oziroma sedež ali premoženje oziroma kjer prejema dohodke. Pri nas je za to pristojno Okrajno sodišče v Celju. Zadeva deluje v obeh smereh, saj je v uporabi načelo vzajemnega priznavanja denarnih kazni. (Grčija in Irska tega sporazuma še nista implementirali.)

Kaj torej v primeru migrantov, ki k nam prihajajo brez dokumentov, z lažnimi osebnimi podatki, brez imetja? Po Zakonu o prekrških (ZP-1) se nedovoljen vstop v državo sankcionira s plačilnim nalogom. Zakon o tujcih ne ločuje med državljani EU in državljani tretjih držav, predvideva pa, da je za tujce, ki so pri nas storili prekršek, z zakonom določena obveznost takojšnjega plačila globe, seveda, če obstaja nevarnost, da bi se izognili plačilu, pojasnjujejo na Generalni policijski upravi.

Začasni zaseg dokumentov in premoženja v tem primeru ne pije vode

Če tujec, ki je storil prekršek, ne poravna globe takoj, mora prekrškovni organ izvesti vse ukrepe za zavarovanje izvršitve. Tu gre za začasen odvzem določenih predmetov (potne listine, vozniško dovoljenje, dokumenti vozila, prevozne listine, vrednostni papirji, prevozna sredstva, druge premičnine, ki jih ima storilec pri sebi, ne glede na to, ali je njihov lastnik ali ne). V tem primeru se napiše sklep o začasnem odvzemu, ki ga izvrši uradna oseba prekrškovnega organa. (Začasni odvzem lahko traja največ šest mesecev in se lahko s sklepom podaljša še za največ šest mesecev.) Drugi ukrep pa je začasni odvzem stvari, ki imajo tržno vrednost. V tem primeru sklep izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja davčno izvršbo.

Večina migrantov k nam prihaja brez dokumentov in imetja, kar pomeni, da nimajo ničesar, kar bi jim policija lahko odvzela. V tem primeru se tujcu izda t. i. ničnostni sklep, ki pa ne pomeni, da je s tem kršitelj oproščen plačila globe.

Torej, globe praktično ne moremo izterjati, za zavarovanje izvršitve pa policisti v večini primerov ničesar ne morejo začasno odvzeti.

Podatka o plačanih globah ni

Ko smo preverjali pri pristojnih organih, koliko glob je bilo poravnanih, koliko dokumentov in listin odvzetih, koliko premičnin zaseženih, smo naleteli na številne ovire. Neverjetno, ampak na policiji so za 24ur.com pojasnili, da podatkov o poravnanih globah ne vodijo, zato nam jih ne morejo posredovati. Prav tako policija ne vodi podatka, koliko listin, denarja in vrednih premičnin so začasno odvzeli za zavarovanje izvršitve.

Na Finančni upravi RS (Furs) pa pojasnjujejo, da sicer vodijo evidenco predmetov, ki jih ima Furs v hrambi, a žal ne razpolagajo s podatki, kdo konkretno je kršitelj (ali so to migranti oziroma kdo drug). Furs namreč od prekrškovnih organov ali sodišč prejme le premičnine, ne pa tudi podatkov o kršiteljih, so pojasnili na Fursu. Tako nam številka, da so v letu 2018 prejeli skupaj 1889 premičnin, ne pomaga kaj dosti.

Spremembe zakonodaje očitno ne bo

Vprašanja o tem, ali je zakonodaja v tem primeru ustrezna in ali zakonodajalec načrtuje kakšno spremembo, smo naslovili na ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za pravosodje in na zunanje ministrstvo. Medtem ko so nas na zunanjem ministrstvu preusmerili na Furs in notranje ministrstvo, so nam na pravosodju odgovorili, da glede na to, da sistemska zakonodaja na področju prekrškovnega prava pri nas že določa ukrepe za zavarovanje izvršitve globe, ki jo na kraju storitve prekrška izreče prekrškovni organ (začasni odvzem listin in imetja), ministrstvo za pravosodje za zdaj sprememb oziroma dopolnitev Zakona o prekrških ne načrtuje.

To pa pomeni, da bodo policisti še naprej pisali plačilne naloge, katerih izterjave ostajajo 'nekje v predalu', papirji, ki jih migranti odvržejo nekje na svoji poti, pa bodo le dokaz, da so nekateri že poskušali neuspešno prečkati slovensko ozemlje. Kazni, ki nimajo prave sankcije, pa tudi nimajo učinka, zato so policisti obravnavali tudi takšne, kot smo neuradno izvedeli, ki so nezakonito v Slovenijo vstopili že več kot 15-krat.