Meteor, ki je zgorel nad Hrvaško in najverjetneje padel v Sloveniji, je tehtal 5,5 tone

"Po naših večletnih izkušnjah tako hitro premikajoči se meteorji večinoma zgorijo v atmosferi, obstaja pa verjetnost, da eksplozijo preživijo manjši delci, težki okoli deset gramov, ki se razpršijo na širšem območju," je po poročanju hrvaških medijev povedal Damir Šegon, koordinator Hrvaške meteorske mreže, ki je analiziral meteor in pripravil prvo poročilo.

"Če nam uspe priti do dodatnih informacij, bomo v sodelovanju s slovenskimi kolegi naredili natančnejšo analizo. Za to bi bila potrebna kalibracija videoposnetkov in statičnih fotografij," je še povedal.

Kot poroča Dnevnik.hr, se je javilo najmanj 70 očividcev iz Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije, pristojni so prejeli množico fotografij in posnetkov, vsi pa nakazujejo na to, da je meteor svojo pot zaključil v Sloveniji.

"Smo v stiku s slovenskimi astronomi, ki dogodek analizirajo po njim dostopnih podatkih in bodo verjetno tudi organizirali iskanje meteorita," je še dodal Šegon.

Spomnimo

Bralec Jure, ki nam je poslal prvo fotografijo, nam je sporočil, da je v petek okoli 10.30 v okolici Novega mesta močno počilo na nebu. O močnem poku in tresenju nam je nato poročalo še več naših bralcev.

Sandra nam je sporočila, ''da je bilo videti kot zvezdni utinek ponoči, le da je bilo tokrat podnevi in nato eksplozija. Tu se ni nič slišalo. Videti je bilo kot črta za letalom, v obliki kot narišemo strelo in na koncu bel oblak. V oblaku je bilo še kar nekaj časa videti večjo rumenkasto gmoto (verjetno je meteor še gorel), kasneje je ostal le še oblak.''

Hrvaški mediji so poročali, da so Zagrebčani zaradi močnega poka panično klicali 112, tresle so se šipe. Prav tako se je pojavil posnetek iz Italije, ki naj bi ujel eksplozijo meteorja.

Z Agencije RS za okolje (Arso) so nato sporočili, da je državna mreža potresnih opazovalnic ob 10.32 zaznala dogodek, ki ni bil potres, pač pa verjetno preboj zvočnega zidu, ki ga je povzročil padec meteorita.

Ob vstopu meteoroida v zemeljsko atmosfero smo bili priča redkemu pojavu superbolida, je povedal geolog Bojan Ambrožič. "Gre za pojav zelo svetlega meteorja, ki ga je mogoče videti tudi podnevi." 

Herman Mikuž iz astronomsko-geofizikalnega observatorija Golovec in Fakultete za matematiko in fiziko je pojasnil, da je v našem osončju veliko teles, zato se lahko zgodi, da ta na svoji poti srečajo Zemljo. Ko kamen iz vesolja prestreže Zemljino orbito, pade v Zemljino atmosfero, kjer nato zaradi trenja zgori ali eksplodira, je dejal. Po njegovih besedah gre navadno za telesa, težka od nekaj kilogramov pa do 10 ali 20 kilogramov.

"Zemlja se giblje s hitrostjo 30 kilometrov na sekundo in če pride tako telo z enako ali še večjo hitrostjo proti nam, se te hitrosti seštevajo. Tukaj so sicer majhne mase, a hitrost pomeni veliko kinetično energijo," je dejal. To lahko povzroči tudi neke vrste eksplozijo, katere posledica je udarni val, torej zračni val, ki ima veliko moč in "pometa vse pred seboj".

Kot je pojasnil, je mogoče, da v eksploziji ni zgorel celoten meteorit, temveč so njegovi delci padli na tla, a bo to mogoče ugotoviti šele sčasoma ob morebitni organizaciji iskalnih ekspedicij. Ocenil je, da je pri nas takšne delce zaradi veliko vegetacije težko najti, a da so pozimi te možnosti večje kot poleti. Eksplozijo je primerjal s tisto v okolici ruskega Čeljabinska leta 2013, le da za zdaj ne kaže, da bi tokrat prišlo do poškodb ljudi ali gmotne škode.

Geolog Jure Atanackov pa je ocenil, da dogodek deluje bistveno večji kot padec meteorita na Jesenicah leta 2009: "Najverjetneje je pri dogodku padel morebitni meteorit. Močni zvočni poki so značilni za meteorje, ki prodrejo globoko v ozračje in takšni običajno na tla vržejo tudi kakšen meteorit – tako je bilo tudi s padcem meteorita Jesenice leta 2009 (današnji dogodek deluje bistveno večji). Če se najdejo meteoriti v kratkem času, še preden se začnejo kemične spremembe, so lahko meteoriti izjemnega pomena za raziskave osončja."