Mesić: Bilo je veliko populizma in nacionalizma

PA ŠE PRAV JE IMEL!

Leta 1966 je nastopil na volitvah ter premagal kandidata iz Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva, naslednje leto je postal župan Orahovice in član Hrvaškega parlamenta. Kot župan, je ustanovil prvo privatno podjetje v Jugoslaviji, zaradi česar ga je javno obsodil predsednik Tito, kot poskus uvajanja zasebnega kapitalizma, kar je bilo po tedanji Ustavi nezakonito. Verjetno od tu izvira njegova ljubezen do Tita. Leto 1967 je bilo prelomno za Hrvate, ko je skupina njihovih intelektualcev predstavila javnosti "Deklaracijo o statusu in imenu Hrvaškega literarnega jezika". Takrat je Mešić to dejanje obsodil kot diverzijo teroristov na same temelje Jugoslavije in zahteval kazenski pregon proti avtorjem manifesta, vendar je leta 1970 podprl nacionalistično gibanje Hrvaške pomladi, ki je zahtevalo posebno hrvaško enakopravnost na področju ekonomije, politike in kulture, znotraj Jugoslovanske federacije. Titova vlada je njegovo dejanje obsodila kot sovražno propagando, zaslišanje je trajalo tri dni, nastopilo je 55 prič, od katerih ga je pet obsodilo, zaradi česar so mu izrekli 20 let zapora, kot pripadniku hrvaške teroristične skupine. Mešić se je pritožil in sojenje se je zavleklo, dokler mu niso leta 1975 zmanjšali kazen na 1 leto zapora, ki ga je odsedel v zaporu Stara Gradiška. Leta 1990, je bil ponovno izvoljen kot predsednik stranke HDZ, na prvih demokratičnih volitvah po 2.svetovni vojni na Hrvaškem, vendar je iz položaja kmalu odstopil, da je lahko postal podpredsednik Predsedstva Jugoslavije. Po Titovi smrti, so se predsedniki Jugoslavije rotirali na vrhu po republiškem ključu in ko je leta 1991 prišla vrsta na Mešića, mu zaradi njegove preteklosti, aktualni predsednik Jović ni hotel predati oblasti in je zahteval, naj o tem odločajo predstavniki republik s posebnim glasovanjem. Od sedmih republik, se je Črna gora vzdržala glasovanja, zato ni mogel prevzeti predsedstva, vendar so pod pritiskom mednarodne javnosti, med 10 dnevnimi vojaškimi incidenti v Sloveniji morali popustiti in Mešić je naposled postal še zadnji predsednik Jugoslavije. Ko je kmalu zatem, po koncu vojne še Hrvaška razglasila neodvisnost, je Mešić odstopil in se vrnil domov, na trajektu Slavija, je novembra 1991 vodil ribiški in turistični oskrbovalni konvoj v Dubrovnik, leta 1992 pa je bil izvoljen v Hrvaški parlament.

Leta 1994, je Mešić zapustil HDZ in ustanovil novo stranko, zaradi nestrinjanja s politiko vlade v Bosni in hercegovini, nezadovoljen je bil zaradi Tuđmanovega dogovora z Miloševićem, glede Karađićeve delitve ozemlja in je s tem posledično začel hrvaško-bošnjaške vojne spopade. Kritiziral je tudi privatiziranje hrvaške družbene lastnine med vojno in neraziskane primere vojnega dobičkarstva. Ravno v času njegovega izstopa iz HDZ, so potekali notranji spori v stranki, med Manolićem in Šušakom, Mešić je takrat obiskal Široki brijeg, kjer je odstavil predsednika HDZ BiH Kljujića, na njegovo mesto pa imenoval Mate Bobana, ki ga je kasneje opisoval kot radikalnega nacionalista in norca. Leta 1997, se je njegova stranka združila s Hrvaško ljudsko stranko, Mešić pa je postal njen izvršilni podpredsednik. Iz stranke je odstopil, ko je leta 2000 premagal Budišo na državnih volitvah in postal predsednik Hrvaške. Mešić je obtoževal Tuđmana, da je bil avtoritativen nacionalist, da je zatiral svobodo govora in ni znal skrbeti za ekonomijo, medtem ko je on sam zagovarjal bolj liberalno politiko in odpiranje Hrvaške za tuje investicije. Kot predsednik, je leta 2000 upokojil 7 hrvaških generalov, ki so menili, da hoče vlada kriminalizirati hrvaško domovinsko vojno in zanemarja svojo vojsko. Mešić je trdil, da oficirji na takih položajih ne smejo pisati politična pisma, brez odobritve predsedstva, kot vrhovnega poveljnika vojske. Opozicija je bila kritična do njegovih potez, trdili so, da lahko škodi obrambni varnosti države, vendar je Mešić nekaj kasneje upokojil še štiri generale, iz podobnih razlogov. Bil je tudi zelo aktiven v zunanji politiki, zagovarjal je pridružitev Hrvaške v EU in NATO, podal je pobudo medsebojnega opravičila, za storjene morebitne vojne zločine, med Hrvaško in Srbijo ter Črno goro, po Ustavnih spremembah leta 2000, je velik del predsednikovih pooblastil prenesel na Hrvaški parlament in njihovega predsednika. Mešić je pričal pred mednarodnim sodiščem v Hagu, kjer so mu očitali vrsto spornih izjav, glede vojnih zločinov Hrvaške vojske v BiH, obsodil je tudi politični umor Srbskega predsednika Djindjiča in se udeležil njegovega pogreba. Nasprotoval je Ameriškim vojaškim akcijam v Iraku in Afganistanu, kritiziral je Busha, da zmanjšuje pomen OZN, ker je začel napad brez njihove odobritve in s tem povzročil delitve med Evrposkimi narodi, kar je predstavljalo grožnjo mednarodnemu redu in bi lahko povzročilo krizo, ki bi presegla Iraške meje. Izboljšal je odnose z Libijo in se obiskoval s pokojnim Gadafijem, kljub nasprotovanju Ameriške in Britanske diplomacije. Leta 2005, je spet zmagal na predsedniških volitvah, ko je premagal Jadranko Kosor, leta 2010 pa ga je zamenjal Ivo Josipović.

Decembra 2006, se je v javnosti znašel video posnetek Mešićevega govora v Avstraliji, iz leta 1990, v katerem je javno izjavil, da je Hrvaška 10.aprila zmagala, ko so fašisti ustanovili Neodvisno Državo Hrvaško, kot tudi leta 1945, ko so prevladali komunisti in ustanovili Socialistično republiko Hrvaško, poudaril pa je tudi, da se Hrvatom ni treba nikomur opravičevati za holokavst v Jasenovcu, kjer so med vojno ročno poklali skoraj milijon Srbov, Judov in Romov. Znane so tudi njegove izjave, da niso bili vsi Hrvati ustaši in da so se ti legitimno borili za hrvaško neodvisnost. Kritiziral je politiko hrvaškega predsednika Dodika iz leta 1990 in ga primerjal z Miloševićem, ker da svet enako ne razume njegove politike, s katero je hotel združiti Republiko Srbsko s Srbijo, da bi se hercegovski Hrvati posledično pridružili Hrvaški, iz preostalih območji pa bi nastala bošnjaška republika, obkrožena s sovražniki, kamor bi se zatekali teroristi iz celega sveta. Obtožil je Hrvaški Helsinški komite oviranja preiskave partizanski vojnih zločinov med NOB, ki je Mešića obtožilo zlorabe komemorialnih prireditev v Jasenovcu, za politične namene. Leta 2006, je predsednik Mešič javno izjavil, da bi se moral hrvaško francoski odvetnik Jurasinovič zdraviti na psihiatrični kliniki, v Vrapčah, ko je ta vložil na sodišče tožbe za Tumulića, proti Nikoliću in ostalim, zaradi poskusa umora, za kar je sodišče Mešiću odredilo kazen 70.000 kun, zaradi zlorabe položaja, z namenom obrekovanja odvetnika. Leta 2008, je Josip Kokić zaprosil Hrvaško Ustavno sodišče, naj umaknejo imuniteto predsednika Mešića, da bi lahko proti njemu vložil tožbo, vendar so prošnjo njegovega odvetnika Jurasinovića zavrnili. Istega leta je tudi bivši ustavni sodnik Vukojević proti Mešiću začel sodni postopek, zaradi sodelovanja s Sokoličem pri pranju denarja, pod krinko nabave vojaških vozil leta 1993, za Hrvaško vojsko. "Pravica do neumnosti je demokratična pravica, ampak neumnost ob tem ne izbira stopnje izobrazbe prebivalcev, na katere bo vplivala. Če se nekdo znanstveno ukvarja z delom fizikein matematike, to še nepomeni, da ta sploh kaj ve o delovanju družbe, vendar mu neznanje ne bo preprečilo, da vsem predava in se predstavlja kot moralni arbiter." Stjepa Mešić za Feral Tribune

Znanje je pomembno. Toda še veliko pomembnejša je njegova koristna uporaba. Ta je odvisna od srca in uma človeka. DL

Klasik ali mona po domače, pojma o pojmu nimaš, dopisuješ pa, kot da bi bil»najmanj« car vsega »olivnega olja«... Sem pa jaz sem »Bog«, če mi ti lahko dokažeš, da je :»Jugoslavija« vse devizne vloge takoj pokradla...«, tako kot trdiš v svojem zapisu... Res je edino to, da so »politični veljaki tedanjega časa« (na čelu z JZ), s kamioni vozili »devalvirane dinarje« v CBYU ter nazaj v »kovčkih« devize, ki so jih potem, skozi zahodne Banke plemenitili, po ključu, naložb v ljudi, ki so jim zaupali pa tudi v samo preprodajo orožja ... Pozdravčka tja dol med »mone«..

Ne rabim dokazov, vse piše, kar beri in se uči. Vse banke v Jugoslaviji so bile dolžne devizne vloge TAKOJ prodati narodni banki Jugoslavije. Par nepar, le zakaj, ker niso imeli deviz za nafto. Markovič,Planinc ti priimek kaj pove? Banke pa niso bile organizirane tako, kot so danes, ampak po terotitialnem principu. Alokacija kapitala se je skrbno spremljala in tam kjer so bile vloge, tja je moral tudi kredit. Torej hrvaški varčevalci, hrvška podjetja. Bil sem prisoten pri predstavitivi programske opreme za banke in to vem iz prve roke. Zato me ne boš peljal žejnega čez vodo. Druga zgodba so pa švercerji s kovčki. To pa je bil drobiž v primerjavi s kapitalom bank. No zgodbo je potem začinil JJ z nemškimi markami za orožje z otipljivimi znneski, kjer pa država nima nič zraven. V proračun ni kapnilo ničesar. To pa je povsem novo poglavje. Mnogi hrvati so imeli v nogavicah ogromne količine utajenega dohodka iz turizma. Poznal sem jih nekaj z milijoni, ki jih banke niso nikoli videle. Toliko iz prakse, kako kaj teorija pa ne vem. Pri tem da si mona ti pač ne morem pomagati. Si padel na natego, tako kot mi vsi in se učimo..

Iz čega je pa Marković ustvaril konvertibilne dinarje, mogoče iz čekov dvigov državljanov, ki so po pol leta hodili nazaj na centralne banke, kjer so jim šele z vnosom v sistem izračunali novo negativno stanje na tekočih računih, potem ko so lahko pol leta menjavali svoje dinarje v Nemške marke. Med tem preštevanjem, so banke izgubile marsikateri milijon, sploh ker je Marković kompenziral novo vrednost Jugoslovanskih dinarjev z odpiranjem predvsem Slovenskih in Hrvaških podjetij na Evropska tržišča, ki pa tam niso nikamor vlagala temveč sole deponiral kapital v dragocene kovine, s katerimi so lahko z Jugoslovanskim premoženjem, nacionalisti končno financirali osamosvojitve. Nekaj mesecev zaostanka sicer ni bilo veliko časa, preden bi jih odkrili, vendar ravno dovolj, da so povzročili krizo in umaknili vrednost večine Jugoslovanskih zakladov v svoje žepe, medtem ko je v trezorjih Federacije ostalo le nekaj fiktivnega zlata, na katerega so se potem zgovarjali, ko so zaradi špekulacij in vojnih spopadov tuje banke zamrznile Jugoslovansko premoženje.

Če poslušaš natančno, je vse problem, ne samo meja.

Bolj je problem ekonomski, ne pa meja.

Problem prevlade,tako ekonomske kot ozemeljske, kulturne, jezikovne..Imaš jih celo v naši vladi, kar je meni osebno popolnoma nerazumljivo

slovenci smo en sam sebi velik problem!

Hkrati se moramo zavedati, da obstajajo različne oblike in stopnje dajanja. Če dajemo s skritim motivom, da bi izboljšali svojo podobo v očeh drugih – da bi postali ugledni in bi nas ljudje imeli za vrle in svete – s tem onečastimo dejanje. V tem primeru se ne urimo v velikodušnosti, marveč v samopoveličevanju. Prav tako je lahko res, da nekdo, ki daje veliko, ni tako velikodušen kot nekdo, ki daje malo. Vse je odvisno od načina in motiva. Dalaj Lama

Sicer pa, moj spodnji komentar, nima »nikakeršne« veze s »domoljubjem-patriotizmom«, marveč le z tzv. »integriteto« celotne družbe ali pa posameznika...pomeni sklop vrednot, ki štejejo, kot so to npr.:«iskrenost, poštenost, dobronamernost, resnicoljubnost, itd,,,«

Mislim, da si zavozil. Takrat ko govoriš o vrednotah.:«iskrenost, poštenost, dobronamernost, resnicoljubnost, itd,,,« Po moji iceni iz tvojega komentarja prihaja hlapčevstvo, upogibanje hrbtenice, strah morda celo dobronamernost na napačnem koncu in še kaj bi se našlo. Zagotovo pa ne čisti računi in poštenost ali resnicoljubnost..

Skoraj kot naš predsednik Turk, prečita kar so mu dali na listu napisano in gremo naprej na drugo proslavo! Vse kot na silo ali ker pač mora.

Ja, po svoje imaš prav. Ampak, hrvat je hrvat in bodo nekaj vplivnim EU politikam podarili nepremičnine, za ostale pa nikoli ne bo politične volje za denacionalizacijo.Ker , hrčki dobro vedo, da je njihova lepa samo na vzhodu države, pa še tam se kar nekaj brezpravno širijo.

"BV", preverjala se bo tudi, tvoja in hčerina, izobrazba, po vstopu Hrvaške v EU...

sicer svoje teze nisi podkrepil z ničemer, vendar stalnica slo-cro odnosov je, da hrvaška nikoli ne spoštuje sklenjenih dogovorov, Slovenija pa vedno. Toliko o tem, da smo si isti.

ne poveličuj slovencev preveč, poglej svoj prag, potem pometaj tujega, heavyd

Saj ni baba, di si jih bo pulu!

Če vložim denar v banko pričakujem,da mi ga tudi izplača brez izgovorov in potuhe nepoštenih politikov!

boucy, očitno nisi bil v Jugoslaviji ali pa se delaš "mono". Prav nič me ne motijo čisti računi. In če bo naša oblast (tako kot hrvaška) pokradla tujim bankam premoženje, potem nimam nič proti če si prilastijo naše prihranke. Mi pa tožino našo državo in vržemo z oblasti lopove. Ista zgodba je je z LB. Jugoslavija je vse devizne vloge takoj pokradla in so šle v Beograd, nam so pustili pa dinarje, kar je popolnoma neprimerljivo. Za vth vsega pa so hrvati vso lastnino LB na ozemlju hrvaške zaplenili in pokradli skupaj z danimi krediti Če hočeš dvakrat pojesti isto stvar, moraš drugič drek je naš pregovor. .Da ne govorim o lastnini naših podjetij, ki je dan za dnem izginjala. In ta je bila OGROMNA.

Res je, dokler ne bodo v pat poziciji ne bodo nikoli priznali da so pokradli vse kar ni bilo pribito. Vejamejo samo v silo, zato so privlekli kitajce v Reko, italijane v svoje banke. Mislijo da se bomo potem pa prestrašili. V Jugoslavijo s prišli kot mini državica, danes pa se širijo po vsem bivšem jugoslovanskem ozemlju in trdijo da so nacija. Še ena velika laž. Verjamejo v vojnem ker so jim prinesle koristi..Samo če dokažemo, da se niso z vojno nič okoristili, se bodo ohladili..Sicer ne bo nikoli miru.