Nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić je v pogovoru za današnjo izdajo Večera govoril tudi o slovensko-hrvaških odnosih. Med drugim je kot pomembno izpostavil, da sta državi iz političnih odnosov umaknili vprašanje meje. S tem se bo ukvarjalo arbitražno sodišče, z njegovo odločitvijo pa po Mesićevem mnenju ne bo popolnoma zadovoljna nobena stran.
Mesič je izrazil upanje, da sta Slovenija in Hrvaška rešili vprašanje glede meje. "Če ne bi uspeli, bi vprašanje našega vstopa v Evropsko unijo viselo na nitki," je priznal.
Pomembno vlogo pri sprejemanju arbitražnega sporazuma sta po njegovem imela nekdanja premierja Jadranka Kosor in Borut Pahor, ki sta politično vprašanje premestila v pravno sfero. "Mejni spor ne obremenjuje več hrvaške javnosti. Nekaj časa smo bili na obeh straneh meje obremenjeni z vprašanjem, kjer smo oboji imeli svoj prav in je bilo tudi veliko populizma in nacionalizma. Ne ena ne druga stran pa ne bosta popolnoma zadovoljni z odločitvijo arbitražnega sodišča, o tem ste lahko prepričani," je napovedal Mesić.
Ocenil je, da je arbitraža primer, kako je mogoče iz vprašanja z visoko politično napetostjo priti v normalno stanje, kjer ne odločajo nacionalna čustva.
Je pa po njegovem bistveno, da sta Slovenija in Hrvaška iz političnih odnosov umaknili vprašanje meje, ki je obremenjevalo in preprečevalo sodelovanje. Na vprašanje, ali bosta državi sodelovali pri osvajanju trgov na nekdanjem jugoslovanskem območju ali bosta konkurentki, pa je odvrnil, da bodo uspešnejša tista podjetja, ki bodo ponujala kakovostno blago in storitve po nižji ceni.
Priznal je, da nacionalizem v gospodarskih odnosih med državama "deluje še naprej". "Terme Čatež so izvisele zaradi Ljubljanske banke, ker ni bilo in ni urejeno vprašanje hrvaških in bosanskih varčevalcev, ki so bili diskriminirani na nacionalni osnovi. Ljubljanska banka je privilegirala slovenske, diskriminirala pa preostale varčevalce," je poudaril.
Mesić meni, da tudi zapleti okoli Agrokorja in Mercatorja niso dobri. "Če je prodaja Mercatorja po vseh izračunih dobra za slovensko gospodarstvo, kar menim, da je, potem bi se posel moral izpeljati," je dejal nekdanji hrvaški predsednik, na katerega se v zadnjem času obračajo številni tuji poslovneži, da bi jim pomagal pri preboju na tuje trge.
Mesić tudi ne verjame, da je Slovenija strokovnjakinja za Zahodni Balkan, za kakršno se ima. Kot je pojasnil, se je slovenska zunanja politika v glavnem ves čas poskušala umikati z Balkana.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.