Koroška mesec in pol po poplavah: strah pred zimo se krepi

Skoraj mesec in pol po katastrofalnih poplavah v Sloveniji, ki so povzročile ogromno gmotno škodo in zahtevale človeške žrtve, se življenje marsikje počasi vrača v ustaljene tirnice, žal pa so ponekod številni prizadeti v avgustovski ujmi še vedno razseljeni, saj so njihovi domovi uničeni ali močno poškodovani, sanacija pa se marsikje sploh še ni začela, saj še vedno potekajo interventna dela na vodotokih in cestah. 

Kot nam je dejala županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak, bo naredila vse, da občino postavi nazaj na noge. Še vedno so sicer v fazi interventnih del, kjer je prioriteta sanacija poškodovanih in spremenjenih vodotokov, žal pa jim primanjkuje gradbene mehanizacije, bagrov nad 20 ton ter tovornjakov za odvoz naplavin, zato jih zelo skrbi, da bi jih ujelo jesensko slabo vreme. V občini imajo po prvih ocenah in opravljenem popisu za okoli 200 milijonov evrov škode samo na infrastrukturi, saj imajo popolnoma uničenih kar 80 kilometrov državnih cest. Država jim je obljubila pomoč v višini 40 odstotkov, a denarja še ni, pravi županja.

Skupaj s snemalcem je dogajanje na Koroškem ves čas spremljala naša novinarka Žana Vertačnik, ki se je dan po poplavah s težavo prebila v odrezano Črno na Koroškem. Tamkajšnje razmere so ju pretresle. Danes razmere vidi takole: "Koroška in avgusta sploh zelo ranjena Mežiška dolina na prvi pogled danes izgledata bistveno bolje, podob izmaličenih središč krajev več ne vidimo. Vanje se je vrnilo družabno življenje, čeravno razveseljujejo zlasti dobrodelni, humanitarni dogodki. Odvijajo se čistilne akcije, ki jih ženeta dobra volja in želja po čistejšem okolišu. Ostaja pa več problemov, ki še naprej skrbijo in povzročajo slabo voljo Korošcev. Zaradi nevarnosti plazov ali ponekod še poškodovane glavne prometne žile promet v dolini teče zelo počasi. Med Mežico in Prevaljami še naprej gradijo vodovod, pitne vode na Prevaljah ljudje torej še dober mesec dni po povodnji nimajo, na ulicah še stojijo kontejnerji, iz katerih si jo lahko natočijo. Ponekod v dolini nimajo niti zemeljskega plina. Ker se približujeta jesen in kurilna sezona, se nervoza povečuje, vsi se nadejajo, da se bodo pristojni držali zastavljenih rokov, država pa obljub, ki jih je dala. Ljudi skrbijo kupi mulja in neurejene struge rek, da o trajnih rešitvah za tiste, ki so tragično izgubili domove, ne govorimo."

Kako je videti Koroška te dni, lahko vidite tudi iz posnetkov našega fotografa, ki je bil na prizadetih območjih v prvih dneh po poplavah ter dober mesec pozneje.

Fotograf Aljoša Kravanja je dogajanje na terenu z novinarsko ekipo spremljal že kmalu po neurju. Takrat so bili številni kraji več dni povsem nedostopni, zato so morali na teren s helikopterjem. Mesec po poplavah so razmere že precej drugačne, pripoveduje. Koroška je prometno dostopna, vse večje uničene mostove so nadomestili z montažnimi, drugje so si domačini postavili zasilne lesene brvi čez strugo, ugotavlja. Z bagri urejajo struge in odstranjujejo naplavine, nanesenih vej in hlodov ni več, tudi velikih kupov materiala in blata v naseljih ni več, opisuje Kravanja in dodaja, da je na prvi pogled videti že veliko narejenega. Če so bile prve dni v poplavljenih mestih ulice polne ljudi, saj so bili na terenu domačini, gasilci, vojaki, policisti in prostovoljci, ki so hiteli pomagat, pa je bilo tokrat v Prevaljah, Mežici in Črni na Koroškem povsem drugače. Ulice so bolj ali manj samevale, pozna se, da se je začela šola in da so se ljudje vrnili v službe, še dodaja.

Petkov velik dobrodelni dogodek v Stožicah Zvezde nogometa za žrtve poplav, ki smo ga na POP TV pospremili s posebno dobrodelno oddajo, v kateri smo za žrtve poplav skupaj z organizatorji dogodka in Radiom 1 zbrali več kot 3,5 milijona evrov, je pred kamerami gostil tudi prizadete družine z različnih koncev Slovenije. Te so razkrile, da je velika večina prizadetih še vedno v hudi stiski, saj se zima približuje, mnogi pa sploh še ne vedo, kje in kako jo bodo preživeli. Številni namreč še vedno živijo pri sorodnikih, v začasnih namestitvah, prav tako mnogi ne vedo, ali se bodo morali seliti drugam, saj na odločitve pristojnih še čakajo. Vsi so izredno hvaležni vsem, ki so jim priskočili na pomoč v prvih dneh in tednih, sedaj pa čakajo, da tudi država izpolni svoj del zavez in poskrbi, da zanje. 

Še vedno odprto vprašanje – kam z onesnaženim muljem in zemljino?

Župane Mežiške doline pa skrbi tudi onesnaženost mulja, saj so vzorčenja razkrila, da je mulj onesnažen s težkimi kovinami. Mulj so začasno deponirali na več lokacijah in čakajo na navodila, kam z njim. Prav tako ne vedo, kam z zemljino, ki je ponekod prav tako onesnažena. Je pa še vedno veliko mulja tudi ponekod na travnikih in drugih površinah. Ne v dravograjski ne prevaljski občini nimajo lokacij, kamor bi lahko trajno deponirali mulj kot nevaren odpadek, sta povedala župana. Prav tako še vedno nimajo odgovorov na vprašanja, kje dobiti ustrezno nadomestno prst za lokacije, kjer bi bilo treba zamenjati kmetijsko zemljo.

Ker trenutni rezultati kažejo na veliko onesnaženost s težkimi kovinami v celotni Mežiški dolini, so župani tamkajšnjih občin upravičeno zaskrbljeni, zato pričakujejo ukrepe. "Mogoče smo res pričakovali preveč, stroka ne deluje na tako kratek rok. Nas pa skrbi, ker kljub temu, da škropimo asfaltne površine, se ta mulj ob vetru in suhem vremenu raznaša in ga vdihavamo. Kaj to pomeni na dolgi rok, nihče ne ve oz. ne da informacije," pa je pred dnevi za STA dejal župan Prevalj Matija Tasič.