Pogajanja o noveli zakona o delovnih razmerjih neuspešna

Potem ko se je torkovo srečanje zavleklo v pozno v noč, so se predstavniki vseh treh strani danes znova sešli ob 11. uri, se nato že razšli, a jih je vladna stran nato sklicala nazaj za mizo. Minister Mesec je za 12.30 sklical izjavo za medije, ki pa jo je, kljub temu da so bili novinarji že zbrani in so ga kar nekaj časa čakali, preklical.

Čas za dogovor se je iztekel danes, ker minister Mesec v četrtek potuje v tujino. Ker soglasja ni bilo, bo o tem, kakšen predlog novele bo poslala v obravnavo v DZ, odločala vlada. 

Po neuradnih informacijah STA je bil sicer premier Robert Golob dejansko pripravljen prisluhniti delodajalcem, a se je, ko so sindikati zagrozili z ulico, potegnil nazaj. STA je neuradno izvedela še, da bi se sindikati lahko odpovedali kakšni od v poletni osnutek vnešenih rešitev, tudi delodajalci naj bi imeli nekatere predloge, a naj bi se bili pripravljeni o njih pogajati v drugi fazi, kar pomeni, da bi zakon o delovnih razmerjih v bližnji prihodnosti odprli še enkrat. 

A v popoldanskih urah so sindikati sporočili, da z dogovorom ne bo nič.

Sindikati: pogajanja končana neuspešno 

Sindikalne centrale, članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), po zadnjem poskusu uskladitve novele Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), razočarane ugotavljajo, da noben kompromisni predlog, ki smo ga skušali uskladiti zadnje dni, za delodajalsko stran ni sprejemljiv, so sporočili. Delodajalske organizacije s tem še naprej onemogočajo tudi delo Ekonomsko-socialnega sveta, izpostavljajo sindikati: "V eno leto trajajočem procesu pogajanj o noveli ZDR smo sindikalne centrale ves čas tvorno in konstruktivno sodelovale. Žal tega ne moremo trditi za delodajalsko stran, ki je na vse načine zavirala pogajanja, jih blokirala in skušala z lobiranjem, pritiski in izsiljevanjem doseči, da se v parlamentarno proceduro vloži tak predlog zakona, ki bi pomenil zgolj in samo implementacijo dveh direktiv EU."

"Pričakujemo, da bo vlada sprejela novelo ZDR, ki poleg implementacije direktiv vsebuje najmanj tiste vsebine, ki so bile z njene strani predlagane kot zadnji kompromisni predlog na nočnih pogajanjih, torej predvsem še zaveze iz koalicijske pogodbe, ki se nanašajo na preprečevanje zlorab opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pravico do odklopa, varstvo delavskih predstavnikov in agencijsko delo, po našem mnenju pa bi bilo potrebno med prioritetne vsebine vključiti tudi spremembo zastaralnih rokov za denarne terjatve prekarnih delavcev. Pričakujemo tudi, da se zakon v fazi sprejemanja ne bo spreminjal in da se bodo pogajanja o ostalih odprtih področjih nadaljevala, v tem procesu pa smo pripravljeni, tako kot do sedaj, konstruktivno sodelovati," pravijo sindikati.  

Pogajanja o noveli zakona o delovnih razmerjih so se v okviru posebne delovne skupine Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) sicer začela decembra lani, predstavnikom ESS pa se o rešitvah ni uspelo uskladiti, zato je šel osnutek konec junija v javno obravnavo neusklajen.

Delodajalce je izplen razočaral, ob začetku javne obravnave pa so izpostavili, da je bila njihova stran v pogajanjih v izrazito neenakopravnem položaju in izigrana. Nedolgo zatem so tudi iz tega razloga zamrznili socialni dialog znotraj ESS. Osnutek zakona je šel kljub temu v medresorsko usklajevanje in je bil že pripravljen za obravnavo na vladi, nato pa je prišlo do preobrata.

Po sestanku premierja Roberta Goloba in finančnega ministra Klemna Boštjančiča s predstavniki delodajalskih organizacij prejšnji teden so se namreč pojavile informacije, da bo šel osnutek novele v na vlado v okrnjeni obliki, zgolj z določbami dveh evropskih direktiv, ki bi morale biti v slovenski pravni red prenesene že do 1. avgusta lani, zaradi česar Sloveniji grozi kazen Evropske komisije.

Kot opozarjajo ogorčeni sindikati, so tako v zadnjih desetih mesecih za pogajalsko mizo izpogajali številne izboljšave zakona o delovnih razmerjih v korist delavcev, prejšnji teden pa so dobili (nepotrjene) informacije, da naj se nobena izmed sprememb, ki so jih izpogajali, razen tistih, ki jih zahteva Evropska unija, ne bi uvrstila v novelo zakona. 

V primeru tega scenarija so napovedali, da v pogajanjih o noveli ne bodo več sodelovali, temveč bodo dialog preselili na druga mesta, pri čemer ne izključujejo niti odhoda na ulice. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ocenil, da se predsednik vlade vse odločneje postavlja na stran kapitala.

Vznemirja jih tudi predvidena zamrznitev socialnih transferjev v letu 2024. Glede tega so enotni tudi siceršnji politični nasprotniki v državnem zboru; tako iz koalicije kot tudi iz opozicije vlado pozivajo, naj odločitev še enkrat pretehta. 

Gorenšček: Delodajalci so bili glede novele zakona o delovnih razmerjih pripravljeni na kompromise

Delodajalci so bili pripravljeni pristati na kompromisni predlog besedila osnutka novele zakona o delovnih razmerjih, ki bi zajemal več kot le implementacijo dveh direktiv EU, je  sicer pojasnil izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Niso pa mogli pristati na vključitev člena o sindikalnih zaupnikih, je dodal.

Kot je pojasnil Gorenšček, se sindikati in ministrstvo za delo na začetku niso strinjali s tem, da bi šel osnutek novele na vlado v okrnjeni obliki, zgolj z določbami dveh evropskih direktiv, ki bi morale biti v slovenski pravni red prenesene že do 1. avgusta lani, zaradi česar Sloveniji grozi kazen Evropske komisije. Delodajalska stran se je s tem strinjala in pristala na predlog, ki bi poleg obeh direktiv vključeval še 13 členov zakona, ki jih je predlagalo ministrstvo, je dejal.

"Potem so zahtevali še soglasje k vsem šestim členom iz koalicijske zaveze, na kar pa nismo mogli pristati," je izpostavil. V okviru iskanja kompromisov so se nato po njegovih navedbah poenotili glede dveh zavez in še glede ene pogojno, vendar za sindikate to ni bilo dovolj.

"Potem so zahtevali še to, kar mislim, da je bil vseskozi njihova glavna prioriteta, to pa je člen, ki govori o sindikalnih zaupnikih, s katerim bi tem dali večjo zaščito v primerjavi z ostalimi zaposlenimi. Mi na to ne moremo pristati," je bil jasen Gorenšček.

Ob začetku pogajanj je bilo, tako Gorenšček, predvideno, da bodo ta potekala v treh fazah, pri čemer bi v zadnji delodajalci in sindikati predstavili lastne predloge zakonov. Vendar do tretje faze niso prišli, saj so bila pogajanja predčasno prekinjena.

"Mi smo izrazili našo pripravljenost, vsega gotovo v tej fazi nismo želeli dati naprej. Obetamo si namreč drugi krog pogajanj, ker bomo lahko prišli tudi z našimi predlogi na ta pogajanja in takrat rabimo tudi predloge zakonodajalca, da bomo lahko sprejemali neke kompromisne rešitve," je dejal Gorenšček.

Po mnenju delodajalske strani bi se lahko s členom o sindikalnih zaupnikih počakalo še tri mesece, ko naj bi končali drugi del pogajanj o zakonu. Vendar sindikati vztrajajo na tem, minister pa jih je pri tem podprl, je poudaril Gorenšček.

"Če bi se uskladili na prvem delu, bi to vsaj simbolično ali pa tudi formalno pomenilo, da se spet usedemo za skupno pogajalsko mizo, da bi dorekli še ta protokol o nadaljevanju pogajanj, vendar zaradi tega člena, ker ne morejo počakati še dva ali tri mesece, bo vse to padlo v vodo," je pojasnil.

Tudi Inštitut 8. marec opozarja, da so izpustili nekaj pomembnih predlogov

V Inštitutu 8. marec, kjer opozarjajo na zgodbe žrtev nasilja, ki pogosto nasilja sploh ne prijavljajo, ker pristojne institucije ne opravljajo svojega dela, so se povezali z Delavsko svetovalnico in Društvom za nenasilno komunikacijo. "Organizaciji opozarjata, da žrtve intimnopartnerskega nasilja velikokrat nimajo nobenih ustreznih pogojev, da se umaknejo. Pogosto nimajo kam iti, saj ne morejo kar čez noč najti druge ustrezne nastanitve, niti nimajo dovolj denarja za to. Z umikom nastanejo še dodatne težave, saj se njihov dohodek dostikrat zniža. Veliko je mam, ki ostanejo same z mlajšimi otroki in zato ne morejo vzeti službe, ki je izven dopoldanske izmene. Zaposlitev, ki nudijo samo dopoldansko izmeno, je zelo malo, še posebej, če govorimo o področju dela, ki zahteva srednješolsko izobrazbo," pravi Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec. 

Skupaj so zato pripravili predloge sprememb ZDR s ciljem pomoči in zaščite nasilja v družini, ki smo ga poslali na pristojno ministrstvo. "Predlogi so na videz drobni, a žrtvam pomagajo zgraditi novo življenje," pravi Kovačeva. To so možnost krajšega delovnega časa, deset dodatnih dni plačane odsotnosti v primeru prijavljenega nasilja, posebno delovnopravno varstvo in varstvo v zvezi z nočnim, nadurnim, izmenskim delom ali delom čez vikend. "Vse to so ukrepi, ki so sprejeti v sodelovanju s socialnimi službami. Vse to so ukrepi, ki žrtvam omogočajo nov začetek," pojasnjuje. 

"Izvedeli smo, da so bili ukrepi iz ZDR-ja zaradi pritiska umaknjeni. Izvedeli smo, da se za žrtve nasilja ponovno nič ne bo spremenilo. Predsednik vlade se je zavezal k bitki proti sovražnemu govoru, proti nasilju proti družbi bolečine. Intimnopartnersko nasilje je ena izmed hujših tragedij, ki se lahko zgodijo posamezniku, in pomembno je, da se kot družba nanj odzovemo. Predsednik vlade svojo odločitev še vedno lahko spremeni in poskrbi za žrtve," je še zapisala v sporočilu za javnost.