Mesec: Levica je orodje, s katerim poskušamo svet spreminjati na bolje

Kot je v predvolilnem nagovoru članom stranke na petem rednem kongresu Levice izpostavil Luka Mesec, skušajo s stranko v zadnjih osmih letih, odkar so prestopili parlamentarni prag, biti "vsaj obliž na rane, ki nam jih zadaja čas".

Prepričan je, da je Levica v tem času pripomogla, da so bile apokalipse, ki se verižijo okoli nas, malo bolj znosne in so nas zadele manj, kot bi nas lahko. Ob tem je Mesec izpostavil nekaj dosežkov stranke. Kot pravi, je bila Levica osem let na strani zaposlenih, študentov, upokojencev in brezposelnih. Med drugim je izpostavil dvig minimalne plače, dvig pokojnin in socialne pomoči ter nedeljsko zaprtje trgovin.

Med dosežki iztekajočega se mandata je Mesec v nadaljevanju izpostavil še zavzemanje za žrtve varčevalnih ukrepov, boj zoper hujskaštvo proti manjšinam in ranljivim in zavzemanje za zeleno politiko.

Po njegovih besedah je stranka v osmih letih ostala konsistentna, zato je, kot pravi, ponosen, da nima stranka za sabo nima nobene resne afere in primera korupcije. "Politika je umazana, pravijo. A težko bodo pokazali, kje se je Levica umazala," je prepričan Mesec, ki hkrati zatrjuje, da bodo tako delovali tudi v prihodnje.

A kot je poudaril, so pred Slovenijo zdaj novi, večji izzivi. Na volitvah 24. aprila bomo namreč odločali o tem, v kakšni državi želimo živeti, je prepričan. Ob tem bo po njegovih besedah pomembno dvoje, in sicer koliko glasov bo dobil blok sredine in Levice proti Janši in njegovim satelitom ter koliko glasov bo znotraj tega bloka dobila Levica.

Slednje bo namreč po njegovih besedah vplivalo na to, ali bomo v prihodnje dobili vlado, ki obljub ne bo videla kot mrtvih črk na papirju in bo upala zagristi v velike krize našega časa. "Naša stava je jasna; na volitve gremo, da premagamo desnico in na volitve gremo, da dobimo vlado z Levico," je poudaril Mesec. V svojem govoru se je sicer koordinator Levice dotaknil tudi ključnih programskih točk stranke.

V izjavi ob koncu za javnost odprtega dela kongresa je Mesec napovedal še, da si bodo na volitvah prizadevali doseči za 30 odstotkov boljši rezultat kot na zadnjih parlamentarnih volitvah. Slednji jim je namreč prinesel devet poslanskih mandatov, po prestopu poslancev Franca Trčka in Željka Ciglerja v SD pa Levica aktualni sklic DZ končuje s sedmimi poslanci.

Na današnjem kongresu so predstavili tudi kandidate, ki bodo na parlamentarnih volitvah nastopili na listi stranke. Ob koordinatorju stranke, ki se bo za mandat potegoval v volilni enoti Ljubljana Center bodo na listi z izjemo Violete Tomić, ki je januarja izstopila iz stranke, kandidirali vsi aktualni poslanci Levice, torej Matej T. Vatovec, Miha Kordiš, Boštjan Koražija, Primož Siter in Nataša Sukič. Svoje kandidature bodo ponovili v enotah, ki so jim ob zadnjih državnozborskih volitvah že prinesle poslanski mandat. Med kandidati na listi stranke je tudi nekaj vidnejši imen iz različnih sfer družbe, med drugim antropologinja Svetlana Slapšak, psihologinja in nekdanja poslanka Metka Mencin Čeplak, nekdanji predsednik združenja ravnateljev Milan Rejc, arheologinja in dolgoletna aktivistka za enakopravnost spolov Tatjana Greif in direktorica Kosovelovega doma Nina Ukmar.

V ospredju volilnega programa rešitve za krizo kapitalizma, podnebja in demokracije 

V volilnem programu za volitve v DZ so na več kot 100 straneh zbrali rešitve, s katerimi odgovarjajo na krizo kapitalizma, krizo podnebja in krizo demokracije. Na kongresu so med drugim izpostavili ukrepe s področja sociale, podnebja, kulture in medijev ter zunanje politike.

Med drugim se v programu zavzemajo za gospodarstvo po meri človeka, ob tem napovedujejo sprejetje nacionalne razvojne strategije. Na področju gospodarstva med ukrepi navajajo tudi okrepitev države v bančnem sektorju, novo strategijo upravljanja kapitalskih naložb države ter višja finančna sredstva za znanost, raziskovanje in izobraževanje, čemur bi namenili dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Napovedujejo tudi boj za dostojno delo, ob tem pa obljubljajo skrajšanje delovnega časa, takojšen dvig minimalne plače na vsaj 815 evrov, ki jo bodo postopoma zvišali na 1000 evrov. Odpraviti nameravajo prekarno delo in se zavzemajo za ukinitev zasebnih študentskih servisov in prenos njihovih dejavnosti na zavod za zaposlovanje. Koncesije, ki jih dobijo študentski servisi pa bi preusmerili v sklad za štipendije.

Na področju ekonomske demokracije, za katero se zavzemajo, pa Levica predlaga sodelovanje delavcev pri upravljanju in sprejem zakona o udeležbi delavcev v lastništvu, ob tem pa tudi oblikovanje javnega sklada za ekonomsko demokracijo.

S programom se bodo opredelili tudi za socialno državo, "proti revščini in kapitalističnemu izkoriščanju". Ob tem izpostavljajo še povrnitev pomena socialnega dela, na socialnih kriterijih osnovano družinsko politiko in pokojnine za varno starost.

Poudarjajo enake možnosti za vse in infrastrukturo solidarnosti. V okviru tega obljubljajo več proračunskih sredstev za financiranje javnega zdravstva, odpravo čakalnih vrst v zdravstvu, jasno ločevanje dela zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju in vključitev vseh prebivalcev v obvezno zdravstveno zavarovanje. Hkrati bi v Levici sprejeli nov zakon o dolgotrajni oskrbi in zgradili nove javne domove za starejše.

Ena izmed prioritet programa je tudi reševanje stanovanjske problematike z gradnjo 30.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2030, uvedbo progresivnega davka na nepremičnine in regulacijo najemnega trga.

V odgovor na podnebno krizo napovedujejo boj proti globalnemu segrevanju, energetsko tranzicijo in jasno podnebno davčno politiko.

Na področju vzgoje in izobraževanje se bodo zavzemali za ločeno javno in zasebno šolstvo, brezplačen vrtec, odpravo vseh oblik šolnin na področju visokega šolstva, dvig štipendij in dvig sredstev za izobraževanje odraslih.

Obljubljajo zagon kulture po epidemiji covida-19, transparentno upravljanje, dostopnost in vlaganje spodbud za kulturo in umetnost. Kot pomembno med drugim ocenjujejo tudi omejitev vpliva politične oblasti na medije ter depolitizacijo in dolgoročen razvoj Radiotelevizije Slovenije.

Pozornost namenjajo še izzivom digitalizacije, trajnostnemu in uravnoteženemu prostorskemu razvoju, učinkovitemu in dostopnemu javnemu potniškemu prometu, športu in kmetijski politiki.

Nenazadnje se zavzemajo tudi za suvereno in premišljeno zunanjo politiko, miroljubno sobivanje narodov in jedrsko razorožitev, demilitarizacijo in izstop iz zveze Nato.