Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal njen podpredsednik Matej Arčon, so danes interno obravnavali izhodišča za pokojninsko reformo in imenovali usklajevalno skupino, izhodišča bodo predstavili Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS) in nato začeli pripravljati ustrezno zakonodajno gradivo. "Lahko pa povem, da se delovna doba ne bo spreminjala," je zatrdil.
Usklajevanja s socialnimi partnerji bo v prvi fazi, v mesecu maju, vodil sekretar z ministrstva za delo Igor Feketija. "Z delodajalci in sindikati bomo te stvari predebatirali, potem pa začnemo z uradnim delom pogajanj, kjer štafeto prevzamem sam," je dodal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
Trije cilji pokojninske reforme
"Vzdržnost, dostojnost pokojnin in preglednost sistema," je opisal tri cilje pokojninske reforme, ki jo pripravlja vlada. Po napovedih bo reforma v parlamentarni proceduri na začetku prihodnjega leta. Glede vzdržnosti je zatrdil, da je scenarij za reformo nastavljen tako, da bo sistem naslednja desetletja javnofinančno zdržal "vse mogoče krize" in da "se lahko vsak od nas nanj stoodstotno zanese". "Pokojnine bomo imeli, to je osnovna poanta te pokojninske reforme," je dodal. "Nihče, ki bo izpolnil pogoje za upokojitev, ne bo pod pragom tveganja revščine," je zatrdil.
Kot je dodal, so bile prejšnje reforme po njihovih ocenah izvedene preveč robato: "Preveč stvari se je zgodilo naslednje leto, naša reforma pa bo ukrepe razporedila tekom naslednjega desetletja, do leta 2035, ko se reforma konča. Se pravi, da se prihodnje leto ali leta 2026 ne bo spremenilo nič drastičnega," je ponazoril. Spremembe se bodo vpeljevale postopoma, je dodal. "Sistem želimo narediti robusten, da ne bo kot trenuten, ki je bil po sprejemu leta 2013 dvajsetkrat noveliran," je očital tudi številne politične posege. Težava trenutnega sistema je po njegovem ta, da so zaradi prenizkega odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove v sistem ves čas posegali, da bi zagotavljali socialno pravičnost.
Poudaril je, da same vsebine reforme danes sicer še ne bo komentiral. Je pa tudi on ponovil, da delovne dobe ne nameravajo spreminjati: "40 let dela ostaja dovolj, to pa lahko rečem že danes, stoodstotno, da tako tudi bo, ko reformo končamo," je zatrdil glede zavarovalne dobe.
Predlog reforme bo v zakonodajnem postopku v začetku naslednjega leta. Mejnike, ki so v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, bodo ujeli, sicer najverjetneje z malenkostno zamudo, ampak črpanje sredstev nikakor ne bo ogroženo, je zagotovil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec, ki ukrepov danes še ni komentiral.
Na seji so govorili tudi o sanaciji po lanskoletnih uničujočih poplavah. Vlada je prav tako odločila, da bo namenila tri milijone evrov spodbud za gradnjo nizkoenergetskih hiš. Na dnevnem redu pa ni bilo pogovorov glede morebitnih sprememb zakona o ustavnem sodišču.
KOMENTARJI (387)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.