Nekdanji premier Anton Rop in obrambni minister v njegovi vladi Anton Grizold sta danes odločno zavrnila trditve obrambnega ministra Karla Erjavca, da je Ropova vlada obravnavala sodelovanje slovenskih vojakov v Iraku. Zdajšnjo vlado pa sta pozvala, naj sprejema verodostojne odločitve in zanje prevzame tudi odgovornost. Kot je poudaril Rop, predlog o sodelovanju slovenskih vojakov v Iraku ni doživel obravnave na vladi, ki jo je vodil. "Teh pet oficirjev in podoficirjev nikoli ni prišlo v medresorsko usklajevanje, na vlado, o tem se na vladi ni nikoli razpravljalo," je poudaril Rop. .
Erjavčeve trditve je zavrnil tudi Grizold. "Z vso osebno odgovornostjo lahko zatrdim, da nikoli ni prišlo do konkretnega predloga, predloga o vojaškem sodelovanju oziroma pošiljanju slovenskih vojakov v Irak, na takratno slovensko vlado. Prejšnja vlada ni sprejela takšne odločitve in ne iščimo dlake v jajcu. Povejmo: sedanja vlada pa je drugačna, odločila se je, da pošlje vojake v Irak," je zatrdil Grizold.
Erjavec razkril zaupne dokumente
Vlada Antona Ropa je že leta 2003 ponujala sodelovanje Slovenije v Iraku in sicer v okviru danskega kontingenta, je zatrdil obrambni minister Karl Erjavec in to podkrepil tudi z dokumenti z ministrstva za obrambo, ki jim je odpravil oznako zaupno. Pri tem je poudaril, da je sedanja vlada sprejela sklep o sodelovanju slovenskih vojakov v okviru zveze NATO, Ropova vlada pa se je pogovarjala o sodelovanju v okviru t.i. koalicije voljnih, ki ima status okupacijskih sil.
Erjavec je tudi odločno ovrgel trditve prejšnjega premiera Ropa, pa tudi svojega predhodnika Antona Grizolda, da se prejšnja vlada ni nikoli pogovarjala o napotitvi slovenskih vojakov neposredno v Irak. Novinarjem je Erjavec na tiskovni konferenci tudi razdelil kopije dokumentov, ki to dokazujejo. Gre predvsem za dokumente o dogovarjanju z Dansko o sodelovanju v okviru danskega kontingenta, kar sicer ni bilo uresničeno, po Erjavčevih besedah zato, ker za Dansko slovenska ponudba - štirje štabni častniki - ni bila ustrezna.
Erjavec je ob tem še poudaril, da aktivnosti Ropove vlade leta 2003 niso imele zveze s sodelovanjem z zvezo NATO, kot jo ima odločitev sedanje vlade premiera Janeza Janše, ampak je šlo za sodelovanje s koalicijo voljnih. Vojaki bi tako opravljali klasične bojne naloge, medtem ko bodo po sedanji odločitvi vlade v okviru zavezništva sodelovali le pri urjenju iraških vojakov, je še pojasnil.
Dodal je, da je Janševa vlada zdaj skušala zgolj realizirati sklep prejšnje vlade, da bo Slovenija sodelovala pri usposabljanju iraških sil. To naj bi sicer v okviru zveze NATO potekalo v tretji državi, a tega ni bilo mogoče uresničiti, ker se je NATO aprila lani odločil, da ne bo izvajal usposabljanja iraških sil v tretjih državah. Poskusili so tudi možnost sodelovanja pri usposabljanju iraških sil, ki ga izvaja Nemčija, vendar se ni bilo mogoče dogovoriti. Za sodelovanje pri usposabljanju iraških sil pa so se v vladi odločili tudi, ker so tudi Združeni narodi že večkrat pozvali članice, naj prispevajo k stabilizaciji Iraka, je še pojasnil Erjavec.
Rupel: Iraku moramo pomagati
Slovenija mora pomagati Iraku, saj stabilnost v tej državi pomeni varnost v Evropi, je nedavno odločitev slovenske vlade o napotitvi štirih slovenskih vojakov v Irak pojasnil zunanji minister Dimitrij Rupel, častni gost delovnega zajtrka, ki ga je v ljubljanskem hotelu Union pripravila Ameriška gospodarska zbornica (AmCham).
EU in ZDA se glede tega strinjata, kar se je po ministrovih besedah pokazalo na nedavnem srečanju ameriškega predsednika Georgea Busha in nemške kanclerke Angele Merkel v Washingtonu. Čezatlantski partnerici imata namreč vrsto skupnih žarišč zanimanja: iransko jedrsko vprašanje, Balkan, status Kosova in referendum v Črni gori, pri čemer bi morala biti po Ruplovem mnenju osrednja težnja zagotoviti trajno stabilnost na Bližnjem vzhodu in Balkanu.
AS poziva k peticiji
Za slovenske državljane in vojake je povsem nepomembno razčiščevanje, ali je tudi prejšnja vlada podpirala napotitev slovenskih vojakov v Irak, temveč je pomembno to, da vlada s to napotitvijo ogroža njihova življenja in življenja vseh slovenskih državljanov, so izpostavili pri Aktivni Sloveniji (AS). Ob tem so predstavili peticijo "Ne v mojem imenu!", s katero želijo doseči preklic odločitve o napotitvi v Irak.
V peticiji pozivajo slovensko vlado k preklicu četrtkovega sklepa o napotitvi štirih slovenskih vojakov v Irak. K podpisu peticije pozivajo vse slovenske državljane, ki se ne strinjajo s to napotitvijo.
V stranki so ob tej priložnosti predstavili tudi 15-minutni videoposnetek iraškega ostrostrelca, s katerim želijo seznaniti slovenske vojake in slovensko javnost, kako nevarne so razmere v Iraku. Posnetek so objavili tudi na spletni strani stranke.
NSi: Varen Irak pomeni varno Slovenijo
Nova Slovenija (NSi) zavrača očitke opozicije glede načrtovane napotitve slovenskih vojakov v Irak ter pojasnjuje, da je nujno treba preprečiti državljansko vojno v Iraku in pokazati, da je iraška demokracija trdna. "Če bo Irak obvarovan razpada in diktature bodisi skrajnega islamskega fundamentalizma ali terorja vrste Sadam Husein, potem bo tudi Slovenija bolj varna," so poudarili v stranki.
Ob tem so v stranki izpostavili, da pri četrtkovi odločitvi vlade ne gre za odmik od politike Evropske unije do Iraka. Kot so dejali, je bilo nasprotovanje nekaterih držav vojni v Iraku zgolj navidezno, kar kaže zadnja afera v Nemčiji glede sodelovanja nemške obveščevalne službe z ZDA v Iraku.
Po ocenah stranke je zato zmotno in skrajno škodljivo v javnosti precej razširjeno mnenje, da gre v Iraku za vojno Iračanov proti ZDA in zahodnim zaveznikom. Prvi cilj nasilja je predvsem iraško ljudstvo, njegovi politiki in verski voditelji in šele nato pripadniki ameriških sil in drugih držav, so pojasnili v današnjem sporočilu za javnost.
Tveganje za teroristične napade v Sloveniji je po mnenju NSi enako kot za vse druge majhne evropske države. Ob tem v stranki opozarjajo, da bi naša država zaradi njene strateške lege lahko postala skrivališče in odskočna deska za islamski terorizem drugod po Evropi. "Pošiljanje naših vojakov pomeni, da je naša vlada odločna v boju proti mednarodnemu terorizmu vsakršnih oblik in trden člen v protiteroristični koaliciji. Vsaka drugačna odločitev bi nas ožigosala kot omahljivce, dvolične oportuniste v boju proti terorizmu in naredila bolj privlačne kot potencialno zatočišče teroristov," so poudarili.
Odločitev vlade o napotitvi štirih slovenskih vojakov v Irak podpira tudi podmladek NSi Mlada Slovenija, v kateri so prav tako prepričani, da slovenski vojaki v Iraku ne bodo izpostavljeni večjim nevarnostim kot v katerem koli drugem delu sveta. Z vstopom v NATO in uvedbo poklicne vojske je odločitev za vojaški poklic samostojna odločitev vsakega posameznika in vsakdo, ki se odloči za vojaški poklic, se zaveda tveganj, ki jih le-ta prinaša, pojasnjujejo v Mladi Sloveniji.
