Merila še vedno nedorečena

Člani sveta za splošno izobraževanje namreč tudi na današnji seji niso sprejeli predloga, ki ga je pripravil zavod za šolstvo ob manjših dopolnilih pristojnega ministrstva. Prav tako so se izrekli proti predlogu, ki sta ga v sredo oblikovali komisiji sveta za osnovne in srednje šole po tem, ko sta zavrnili zavodove rešitve. Ministrstvo bo svoje stališče na današnjo odločitev podalo v petek.

Kakšen je predlog zavoda za šolstvo?

Po predlogu zavoda za šolstvo bi se pri izbiri kandidatov za vpis v srednje šole z omejitvijo vpisa upoštevalo zaključne ocene obveznih predmetov 7., 8. in 9. razreda osnovne šole ter ocene splošnega uspeha v teh razredih. V primeru, da bi na spodnji meji več kandidatov prejelo enako število točk, bi o vpisu odločali dosežki na nacionalnih preizkusih znanja iz materinega jezika in matematike, v kolikor bi učenci na to pristali.

Če bi tudi po tej izbiri obstajalo več kandidatov z enakim številom točk, bi v tretjem krogu šole same določile kriterij za vpis. To bi bila verjetno tekmovanja, meni generalna direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolstvo na šolskem ministrstvu Mojca Škrinjar.

Kaj predlagata komisiji za osnovno in srednjo šolo?

Komisiji za osnovno in srednjo šolo pa sta predlagali merila za naslednja tri šolska leta, po katerem bi se upoštevalo učni uspeh kot seštevek splošnega uspeha in ocen obveznih predmetov (65 odstotkov), nacionalno preverjanje znanja iz materinščine in matematike (30 odstotkov) ter tekmovanja (5 odstotkov). Pri tem bi se učni uspeh upošteval sukcesivno: v šolskem letu 2007/08 zgolj uspeh 9. razreda, v šolskem letu 2008/09 še uspeh 8. razreda, v šolskem letu 2009/2010 pa uspeh vseh treh zadnjih razredov.

Med razpravo so se kresala mnenja

Razprava je pokazala, da so člani sveta na dveh bregovih. Medtem ko nekateri zagovarjajo, da bi se nacionalno preverjanje znanja upoštevalo kot vpisni kriterij za vse šole z omejitvijo vpisa, drugi v njem ne vidijo te naloge, ampak zgolj, da preverja kakovost v osnovni šoli in daje povratno informacijo učiteljem.

Kot je pojasnil generalni direktor direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na ministrstvu Janez Mežan, pravica do vpisa v gimnazije letos ni bila kratena niti enemu, saj je bilo skoraj za en oddelek več vpisnih mest, kot je bilo kandidatov. V želeno šolo se jih je vpisalo skoraj 92 odstotkov, vsi ostali pa so se prav tako vpisali na želeni program.