Mercator zavrača očitke

V Mercatorju so zavrnili očitke Urada RS za varstvo konkurence, da je družba zlorabila prevladujoči položaj na trgu. Kot je povedal predsednik uprave družbe Žiga Debeljak, ureja Mercator vse odnose z dobavitelji in drugimi partnerji na podlagi tržnih pogojev, ob upoštevanju poslovnih interesov obeh strank v normalnih poslovnih okoliščinah in ob upoštevanju normalnih poslovnih praks, običajnih za dejavnost trgovine na drobno z izdelki vsakdanje rabe v Evropi.

Predsednik uprave družbe Mercator je na novinarski konferenci sicer zagotovil, da postopek Urada RS za varstvo konkurence proti lastnikom Mercatorja, ki ga je urad v torek sprožil zaradi verjetnosti kršitve zlorabe prevladujočega položaja, na poslovanje družbe ne vpliva. Sklep urada se nanaša na delnice družbe in lastnike teh delnic in tako nima nikakršnih neposrednih posledic za Mercator, je zatrdil Debeljak.

Debeljak je še poudaril, da so določene navedbe urada, ki se nanašajo na tržni delež Mercatorja ter lastniške deleže nekaterih lastnikov, napačne, na kar bodo urad opozorili in mu posredovali prave informacije.

"Na netočnosti, ki se nanašajo na Mercator, bomo urad za varstvo konkurence opozoril in posredovali prave informacije. Te se nanašajo tako na tržne deleže kot lastniške deleže nekaterih lastnikov, z ostalimi morebitnimi posledicami se ne ukvarjamo, to je vprašanje za lastnike," je dejal Debeljak. Urad nameravamo seznaniti s tem, da so tržni deleži, ki jih navajajo, netočni in da se Mercatorjev tržni delež v naši temeljni dejavnosti giblje okoli 37 odstotkov, je povedal Debeljak. Urad naj bi v svoji odločbi navajal 45-odstotni tržni delež.

Kot je pojasnila članica uprave za trženje in nabavo Mateja Jesenek, navaja urad podatek raziskave GFK. Ta je zasnovana na metodologiji "spominjanja gospodinjstev o opravljenih nakupih" in kot taka, tako Jesenkova, odraža precenjen delež zaradi visoke poznavnosti blagovne znamke Mercator. Družba je zato opravila svojo raziskavo, ki je pokazala, ima Mercator na maloprodajnem trgu z izdelki vsakdanje potrošnje 37-odstotni tržni delež, drugi največji trgovec, šlo naj bi za Spar, 17-odstotni tržni delež in tretji trgovec, šlo naj bi za Tuš, 13-odstotni tržni delež. Preostanek, 33-odstotni tržni delež pa odpade na vse preostale tržne kanale.

Peče: Boj proti tajkunom je slepilo

Na vladni boj proti tajkunom ter sprejetje Zakona o bančništvu in zakona o prevzemih se je danes odzval poslanec SNS Sašo Peče, ki meni, da vlada ustvarja pogoje za neupravičene kapitalske apetite posameznikov s prodajo državnega in finančnega premoženja. Prepričan je, da je to mogoče urediti z uporabno zakonodajo, kar bo poslanska skupina SNS v četrtek na odboru za gospodarstvo tudi predlagala.

Peče vladi predlaga, da novelo zakona o prevzemih, zakona o bančništvu ter zakon o gospodarskih družbah preoblikuje in predlaga državnemu zboru v sprejem naslednji način. "V prevzetih podjetjih, ki so bila prevzeta preko 'menedžerskih odkupov' se ne smejo izplačevati dividende na lastniške papirje prevzemnikov, za obdobje, daljše od zavarovanega kredita financiranja, kakor tudi ne ostala izplačila lastnikom v oblikah nagrad in podobno," je pojasnil Peče.

Peče ocenjuje, da bi z zasledovanjem in uzakonitvijo takega sistema preprečili odliv prihodkov prevzetih podjetij za poplačilo neupravičenega finančnega servisa in usmerili ustvarjene prihodke prevzetih podjetij v razvoj in konkurenčnost.

K predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevzemih Peče vlaga dopolnilo k prvemu členu. S predlagano spremembo dobi pristojna agencija pristojnost, da pred izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo onemogoči poplačilo prevzetih obveznosti prevzemnika iz naslova izplačanih dividend, v primerih, ko je bila prevzemna ponudba zavarovana z zastavo istih vrednostnih papirjev. S tem bi preprečili izčrpavanje prevzetega podjetja, meni Peče.

V okviru zakona o prevzemih Peče vlaga tudi dopolnilo, s katerim želi zaščititi male delničarje. Peče je prepričan, da morajo biti mali delničarji deležni ugodnosti in pravic, kot so bile podane v okviru prevzema. Mali delničarji bi morali biti v primeru iztisa upravičeni do prevzemne cene za delnico, tej ceni bi morala biti dodana referenčna obrestna mera Evropske centralne banke za obdobje, ki je daljše od treh mesecev, še dodaja poslanec SNS.

Vizjak za čimprejšnjo potrditev zakona

Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak si želi, da bi novi zakon o trgovini, ki ga je vlada sprejela na torkovi dopisni seji, državni zbor potrdil čimprej. "Bojim se, da ni več argumentov, da zakon ne bi bil sprejet. Trgovinska zbornica delu zakona, ki smo ga dodali zaradi političnega kompromisa, sicer ni naklonjena, temveč je za deregulacijo, kot je bila prvotno predlagana. Menim pa, da je bolje sprejeti kompromis, kot da zakon ne zaživi," je dejal Vizjak.

Namen novega zakona o trgovini je pripraviti tako normativno ureditev, ki bo zagotavljala ustrezno zaščito potrošnikov, zaposlenih in okolja, hkrati pa slediti razvoju trgovinske dejavnosti. Predlog zakona po pojasnilih ministrstva daje pravno podlago za izdajo pravilnikov, ki natančneje določata minimalne tehnične in izobrazbene pogoje za nekatere tipične poklice v trgovini, kot sta prodajalec in trgovski poslovodja.

Zakonsko besedilo je državni zbor, kot je znano, že sprejel 21. novembra. Zaradi nestrinjanja z določbami petega člena je nato državni svet državnemu zboru posredoval zahtevo po ponovnem odločanju o zakonu. Kljub obljubam ministra Vizjaka, da bo vlada v najkrajšem možnem času pripravila novelo zakona in uvedla regulacijo poklica in ko je že kazalo, da bo zakon ob vnovičnem glasovanju le prejel potrebnih 46 glasov podpore, je zakon v ponedeljek padel.

Predloženo besedilo se od že obravnavanega zakona o trgovini razlikuje v določbi petega člena, kjer je dodana peta alineja, ki določa, da so za opravljanje poklica trgovca potrebni minimalni izobrazbeni standardi, te pa določi minister, pristojen za trgovino.