'Hrvaški zemljevid je provokacija'

Hrvaško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo je v hrvaškem uradnem listu objavilo zemljevid školjčišča, na katerem meddržavna meja v Piranskem zalivu poteka po sredinski črti, je potrdil tiskovni predstavnik kmetijskega ministrstva Mladen Pavić.

Poudaril je, da zemljevid nikakor ne prejudicira hrvaško-slovenske meje, ampak izhaja iz veljavnih meddržavnih sporazumov in kaže na trenutno stanje, dokler ne bo končnega dogovora o meji.

Kot je dejal Pavić, so bili objavljeni natančni zemljevidi vseh jadranskih zalivov, v katerih gojijo školjke na Hrvaškem, predstavljajo pa del rednega letnega tehničnega dokumenta, ki določa obvezno analizo kakovosti morja in gojišča školjk. Zanikal pa je, da je zemljevid ministrstva odgovor na
slovenski zemljevid novoustanovljenega Zavoda 25. junija, katerega direktor je nekdanji poslanec Marjan Podobnik.

„V Zavodu 25. junij akt v zvezi z registrom hrvaških školjčišč ocenjujemo kot enega v nizu poskusov, po eni strani prejudiciranja meje, po drugi strani pa tudi poseganja po slovenskem morju,“ je za 24ur.com povedal direktor zavoda Podobnik. Po njegovem mnenju namreč izjavi hrvaškega kmetijskega ministrstva, da ne gre za prejudiciranje meje, nekaj manjka.

„Tu se postavlja tudi vprašanje, zakaj imajo ta školjčišča v Piranskem zalivu, ki je slovenski. S tem registrom školjčišč ne more biti drugačnega vtisa, kot da želijo to stanje utrditi. Ve se, da se je to stanje vzpostavljalo po 25. juniju leta 1991, ko je Hrvaška na različnih delih morja in kopnega postopno posegala vedno globje na slovensko morje in ozemlje,“ je še povedal Podobnik.

Tudi današnja izdaja časnika Delo piše, da okoljski predlog zakona očitno predvideva hrvaško jurisdikcijo nad polovico Piranskega zaliva. Načrtu o predlogu zakona so med drugim priložili tudi zemljevid Piranskega zaliva, kjer je vrisana sredinska mejna črta na morju, kopenska meja pa se končuje na ustju reke Dragonje.

Kot še piše današnje Delo, hrvaški dokument sicer določa, da gre v primeru nadzora kakovosti morja v Piranskem zalivu za akvatorij med kopnim in črto, ki poteka od rta Madona do rta Zgornja Savudrija in kjer so tri školjčišča.

Reški časnik Novi list, ki je v nedeljski izdaji objavil zemljevid, je ocenil, da njegova objava v uradnem listu pomeni tako nadaljevanje vojne z zemljevidi kot potrdilo hrvaškega stališča o morski meji s Slovenijo. "Pregled območij, na katerih gojijo školjke, med katerimi je tudi Piranski zaliv z mejo po sredini, je nekakšen odgovor nerazumni zahtevi Marjana Podobnika, ki išče mejo na Mirni," še piše omenjeni časopis.

Rupel: Hrvaški zemljevid provokacija

Zunanji minister Dimitrij Rupel je objavo zemljevida školjčišča v hrvaškem uradnem listu, na katerem meddržavna meja v Piranskem zalivu poteka po sredinski črti, danes označil za "še eno provokacijo v zvezi z mejnimi vprašanji". Zunanje ministrstvo po njegovih besedah oporeka tovrstnemu ravnanju in zavrača takšne in podobne zemljevide. Na provokacijo pa se odziva tako, da hrvaški strani pošilja diplomatsko noto, je še povedal Rupel.

Kot je dejal zunanji minister, je Hrvaška že večkrat poskušala prejudicirati potek državne meje, tokrat pa je to storila tudi z objavo zemljevida v uradnem listu. Ob tem na MZZ oporekajo "izmišljenemu imenu Savudrijska vala, ki se pojavlja v novih dokumentih oz. na zemljevidu". Takšne dogodke "obžalujemo in jih povezujemo predvsem z začetkom predvolilnega dogajanja na Hrvaškem", je še dejal zunanji minister.

Pri tem je Rupel opozoril, da sta Slovenija in Hrvaška 10. junija 2005 na Brionih podpisali skupno izjavo o izogibanju incidentom, v kateri sta se zavezali, da bosta spoštovali stanje na dan 25. junija 1991.

"Na MZZ in v vladi to zelo resno upoštevamo in zavračamo vse zemljevide, ki so bili objavljani po 25. juniju 1991. Noben zemljevid po tem datumu ni veljaven." Državna meja med Slovenijo in Hrvaško še ni določena, je še povedal Rupel in dodal, da "o tem, kako jo določiti, potekajo pogovori, ki bodo morali biti prej ali slej uspešni, saj si Hrvaška želi v EU".

"Nobeni drugačni zemljevidi kot tisti, ki odražajo stanje na dan 25. junij 1991, ne morejo veljati," pa je Rupel odgovoril na novinarsko vprašanje, ali zavračanje vseh zemljevidov, objavljenih po tem datumu, zajema tudi zemljevid o problematiki slovensko-hrvaške meje, ki ga je pred tednom dni predstavil novoustanovljeni Zavod 25. junij.

Na novinarsko vprašanje, ali bo zunanje ministrstvo v zvezi z objavo zemljevida obvestilo EU, je Rupel odgovoril, da pogovori in neformalne izmenjave mnenj potekajo "ne le med Slovenijo in Hrvaško, temveč tudi med Slovenijo, Hrvaško in najvišjimi funkcionarji EU, tako da je EU dobro informirana".

"Da bi pošiljali noto, ki je naslovljena na Zagreb, tudi EU, najbrž niti ni pomembno," je še povedal zunanji minister in dodal, da "imamo vsekakor veliko priložnosti sogovornikom v EU poročati o težavah oz. Provokacijah".

Jelinčič: EU bi lahko opozorila Hrvaško

Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je v pisni poslanski pobudi slovensko vlado pozval, naj v Bruslju doseže, da EU opozori sosednjo Hrvaško, "ko izvaja agresivno politiko napram Republiki Sloveniji in si lasti njena ozemlja". Jelinčič poudarja, da se je Bruselj na vrhu EU-Rusija prejšnji teden jasno postavil na stran Poljske, Estonije in Litve, zato bi se lahko postavil tudi na stran Slovenije.

Kot je zapisal Jelinčič, bi slovenska vlada lahko od predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa oziroma celotne EU zahtevala, naj na enak način, kot je bila opozorjena Rusija, opozori tudi Hrvaško. "Tudi v tem primeru bi lahko Barosso izjavil, da je problem Slovenije tudi problem EU, ne pa da ob evidentnem uporabljanju dvojnih meril Hrvaško vabi v EU, čeprav konec koncev ne izpolnjuje praktično nobene zahteve mastrichstskih oziroma koebenhavenskih sklepov," trdi Jelinčič.

Podobnik: Molk je razlog za zaskrbljenost

Podobnik pozdravlja stališče Jelinčiča, ob tem pa poudarja, da bi bilo prav, da bi se o tem sprožila razprava tudi v slovenskem parlamentu, "še posebej v primeru, da slovenska vlada in zunanje ministrstvo ne bi ustrezno odreagirala". Molk najvišjih predstavnikov slovenske vlade je po Podobnikovem mnenju namreč razlog za zaskrbljenost.

SLS: Zemljevid je nov poskus prisvajanja ozemlja

SLS je v odzivu na zemljevid školjčišča, ki ga je objavilo hrvaško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo, opozorilo, da gre "za novo dejanje v nizu poskusov prisvajanj delov slovenskega ozemlja in morja s strani Hrvaške". V SLS zato od pristojnih slovenskih organov pričakujejo odločno in nedvoumno reakcijo ter seznanitev ustreznih sogovornikov na ravni Evropske unije s temi dejstvi.