Kaj prinaša memorandum o civilnem jedrskem sodelovanju z ZDA?

"S podpisom memoranduma si želimo okrepiti že sicer tradicionalno dobre odnose med državama z namenom povečanja energetske varnosti in blaginje ter krepitve skupne politične in gospodarske vezi," je ob odhodu v ZDA dejal Jernej Vrtovec, ki ga na obisku v ZDA spremlja tudi državni sekretar Blaž Košorok.

Podpis dokumenta po pojasnilih ministrstva za infrastrukturo predstavlja nadgradnjo že sicer tradicionalno dobrih odnosov med državama tudi na področju energetike. Vrtovec je pojasnil, da lahko podpis memoranduma služi kot katalizator za dodatno sodelovanje pri prenosu znanj, izkušenj in dobrih praks na področju vzdrževanja in delovanja jedrskega objekta v Sloveniji in na ravni EU.

"Ameriško-slovensko civilno jedrsko sodelovanje lahko igra ključno vlogo pri spodbujanju varne in zanesljive oskrbe z energijo Slovenije in Nata ter za dosego ciljev razogljičenja," je poudaril.

Memorandum tako ne pomeni podlage za konkreten posel pri izbiri tehnologije za morebitni drugi blok Nuklearne elektrarne Krško (Nek). Da gre za načelno dogovarjanje in izmenjavo informacij, podpis dokumenta razume tudi vodja oddelka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan (IJS) Leon Cizelj. Cizelj je danes pozdravil takšno dogovarjanje in ocenil, da bi ga bilo pametno opraviti tudi z drugimi državami, ki lahko dobavijo tehnologijo za drugi blok. Podrobnosti memoranduma Cizelj sicer ne pozna.

ZDA lahko po Cizljevih besedah ponudijo veliko. Pri klasičnih jedrskih elektrarnah je izpostavil Westinghouse, ki je že prisoten v Krškem, a ob tem opozoril: "Američani so načrtovalci, razvijalci, ukvarjajo se z inženiringom, medtem ko se oprema v glavnem dela na Kitajskem."

Po Cizljevih besedah lahko ponudijo tudi male modularne reaktorje – te je slovenskemu političnemu vrhu lani poleti predstavil ameriški minister za energetiko Rick Perry, a so ti šele v povojih. "Najbližje temu, da pride na trg, je modularni reaktor podjetja NuScale, polne zmogljivosti med 600 in 700 MW, kar je, recimo, moč današnje krške nuklearke," je pojasnil Cizelj.

Strokovnjak z IJS sicer meni, da bi bilo za Slovenijo pametno, če bi se o dobavi tehnologije za drugi blok Neka načelno dogovarjala tudi z drugimi državami, ki lahko dobavijo tehnologijo. Kar zadeva  klasične jedrske elektrarne, je tehnologijo mogoče dobiti le od Rusov, Kitajcev, Korejcev in Francozov.

"Lahko se pogovarjamo o tem, da gremo v igro s Francozi, pri čemer pa velja poudariti, da evropska bruseljska klima ni prav navdušena nad jedrskimi elektrarnami, kar Francozi zelo dobro čutijo doma," je dejal.

V zvezi z južnokorejsko tehnologijo je opozoril, da je njihov jedrski program pod pritiskom doma, kjer ustavljajo reaktorje. Zato je verjetnost, da bi Korejci karkoli prodali, po njegovih ocenah razmeroma majhna.

Kot pravi Cizelj, lahko Slovenija počaka tudi na modularne reaktorje, kjer bo izbire zagotovo veliko, a trenutno takšne elektrarne še ni na trgu, z razvojem in znanjem pa trenutno prednjačijo Američani. "Lahko bi šli tudi v prototip reaktorja, ki bi ga lahko dobili tudi precej ceneje," je razmišljal Cizelj, pri čemer je poudaril, da je tako razmišljanje zgolj njegova špekulacija.

Slovenija sicer odločitve, ali bo gradila drugi blok Neka, še ni sprejela. To bo po napovedih storila najkasneje do leta 2027. Na ministrstvu za infrastrukturo poudarjajo, da Slovenija je in bo ostala jedrska država. "Treba bo opraviti strokovne in ne politikantske razprave, predstaviti argumente in poslušati. Ne pa igrati na čustva," je poleti v intervjuju za STA dejal Košorok.

Vlada je drugi blok Neka uvrstila na seznam pomembnih strateških projektov za okrevanje po koronski krizi, a to še ne pomeni, da je bila sprejeta končna odločitev o projektu. Prej bo treba namreč narediti vse potrebne ekonomske in druge strokovne analize.

Življenjska doba prvega bloka Neka se sicer izteče leta 2023, za načrtovano 20-letno podaljšanje obratovalnega dovoljenja pa je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.