Največjo težavo širitve predstavljajo dolgotrajni postopki Unije, ki za sprejetje novih članic predvidevajo več korakov, s katerimi se odlaša. Do zavlačevanja postopkov sta bila najbolj kritična srbski zunanji minister Nikola Selaković in namestnica albanskega ministra za evropske in zunanje zadeve Megi Fino. Srbija si priključitve v Unijo želi že dolgih 22 let, pogajanja trajajo 102 meseca, Albanija se je za kandidatko prvič prijavila leta 2009.
"Če priključitev ni v interesu vseh držav članic, lahko traja večno. Vsaka država članica ima 75 možnosti, da zavlačuje ali pa blokira nove države," je povedal Selaković. V zvezi z njihovo vključitvijo se je nedavno pogovarjal tudi z nemškim kanclerjem Scholzem. Slednji naj bi mu dejal, da "upa, da bodo države Zahodnega Balkana postale članice Unije, preden umre".
Da je Balkan zaradi zavlačevanja vedno bolj naveličan, je izpostavila tudi ustanoviteljica in direktorica programa Centra za evropsko politiko v Srbiji Milena Lazarević. "Integracija v Unijo izgublja svoj pomen. A če bi jo pospešili, bi od nje imele korist tako Unija kot naše države," meni Lazarević.
Beseda je tekla tudi o (pre)visokih standardih za sprejem. "Meja za priključitev je tako visoka, da bomo morali postati Švedska, da se jim bomo lahko priključili. Še države članice niso tako vzorne, kot moramo biti mi," je bil ogorčen srbski zunanji minister. Prepričan je, da bodo države s takim modelom za priključitev potrebovale še desetletja. V pogovoru pa je povedal tudi, da se zaveda, da je nekaj napak prišlo tudi z njihove strani, a meni, da zaenkrat pogajanja dobro napredujejo.
Namestnica albanskega zunanjega ministra Fino je ob tem dodala, da je bila Albanija že pred leti blizu "novemu začetku" iz naslova panela, vendar se je nato v procesu pogajanj soočila z blokado s strani Bolgarije.
Širitev je v interesu EU
"Širitev na vzhod je zaradi trenutnih geopolitičnih razmer in s strani varnosti in obrambe Unije nujna," je poudarilo več govornikov. Med njimi je bil tudi evropski svetovalec v zasebni pisarni francoskega predsednika Alexandre Adam, ki je tudi dodal, da se bodo z jesenjo pogovori nadaljevali v Evropskem parlamentu.
Podobne razloge za podpiranje združitve je navedel tudi namestnik generalnega direktorja pri Evropski službi za zunanje delovanje Marko Makovec, k njim pa dodal tudi vedno večje 'novodobne nevarnosti' - kibernetske napade, hibridne grožnje itn. "Rusija ni samo vojna," se je z njim strinjal posebni odposlanec za Zahodni Balkan iz kabineta britanskega predsednika vlade Stuart Peach. "Z njo je prišlo tudi pomanjkanje hrane, energetske težave, spletne grožnje in napadi. Odzvati se moramo skupaj, z Natom. Gre za življenje ali smrt," je prepričan. Tudi Velika Britanija podpira priključitev balkanskih držav. "Z enotnostjo bomo opogumili prihodnje generacije," je prepričan.
K temu je Makovec dodal, da gre poleg obrambe in varnosti tudi za boj demokracije proti avtokraciji. "S tem pokažemo, da smo poenoteni in kakšne vrednote nas združujejo," je razložil. "Ne bomo pozabili na vas," je zaključil.
Povečanje podpira tudi Nemčija, se je vsem ostalim priključil predstavnik držav Zahodnega Balkana iz nemškega zveznega parlamenta Manuel Sarrazin. "Povečanje je najbolj močno orožje, ki ga imamo, čeprav je zamudno in počasno," je tudi poudaril.
Moderator panela z naslovom Stari občutek novega začetka Nikola Dimitrov je uvodoma postavil tezo, da je širitev EU znova pritegnila pozornost in postala aktualna tema zaradi ruske vojne v Ukrajini in z njo povezane varnostne situacije v Evropi.
'Morali bi se bolj potruditi'
"Za sprejetje novih držav bi se morali bolj potruditi," je bil jasen Alexandre Adam. Hkrati bi se morali približati tudi prebivalcem vseh evropskih držav in jim razložiti, zakaj je širitev tako pomembna in na čem temelji - stabilnosti, obrambi in moči.
Nujno je tudi, da se pogovarjamo o našem odnosu do širjenja Unije in o odnosu med državami, ki sedijo za pogajalsko mizo, je še dejal. Med državami so nasprotja, tudi o sprejetju novih članic, kar prav tako zavlačuje pogajanja. "Zato je nujna reforma počasnih institucij, da bi bili pri odločanju lahko bolj učinkoviti, s tem bomo izboljšali delovanje celotne Unije," je zaključil.
Kljub lepim besedam in obljubam pa sta srbski predstavnik in albanska predstavnica ostala skeptična. Srbski zunanji minister je povedal, da bi se o temi morali ne samo pogovarjati, ampak proti cilju tudi zares začeti hoditi. Namestnica albanskega zunanjega ministra pa je končala z zagotovili, da je Albanija že dolgo pripravljena na nov izziv in nova pogajanja z Ukrajino, a upajo, da je tako tudi na drugi strani pogajalske mize.
"Korak mora priti z obeh strani," se je z njo strinjal novoimenovani slovenski posebni odposlanec za Zahodni Balkan Anžej Frangež, ki je na panelu sodeloval kot gost.
O Zahodnem Balkanu in njegovi prihodnosti je bilo sicer povedanega že veliko. Na današnjem dopoldanskem pogovoru politikov in akademikov o prihodnosti Evropske unije je večina menila, da je širitev Evrope nujna. Prav tako je pogovor o širitvi na Zahodni Balkan potekal popoldan.
S panelom o širitvi na Zahodni Balkan se je forum zaključil
S tem panelom se je v torek Blejski strateški forum (BSF), osrednji multilateralni dogodek Ministrstva za zunanje zadeve, tudi zaključil. Na forumu je sodelovalo 2000 udeležencev, več kot 160 panelistov in govorcev iz celega sveta, štirje predsedniki držav in vlad, 15 zunanjih ministrov, predsednica Evropske komisije in drugi visoki predstavniki evropskih in mednarodnih institucij ter predstavniki gospodarstva, akademske sfere in civilne družbe, so ob zaključku dvodnevnega dogodka sporočili iz Ministrstva za zunanje zadeve.
"17. Blejski strateški forum je presegel naša pričakovanja. Izjemno sem ponosna na organizacijo, vsebinske razprave, razpravljalce in ustvarjalce foruma. Dokazali smo, da lahko majhna Slovenija z močno diplomacijo uspešno gradi mostove in zaupanje," je ob tem dejala ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.
V uredništvu 24. ur smo dogajanje na Blejskem strateškem forumu pozorno spremljali in o njem poročali v naslednjih prispevkih:
- 'Novo strateško razmišljanje' EU: konec ruskih fosilnih goriv, reforma trga elektrike
- 'V boju za lastno življenje ne moreš biti utrujen'
- Prihodnost EU: boljši politiki, poslušanje državljanov in širitev na Zahodni Balkan
- Blair: Vojna v Ukrajini povezala Zahod, za soočanje z izzivi ključna enotnost
- 'Ni stabilnega sveta, če ni stabilnosti v prehrani'
- Prihodnost mirovnih misij? 'Ne obstaja le en način zagotavljanja stabilnosti sveta'
- 'Če bomo čez pet let še vedno reševali Balkan, ne bomo akterji'
- 'Zaradi srbskega sveta ni umrl nihče, zaradi slovenske odcepitve pa'
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.