Poslanci izglasovali začetek postopka za spremembo ustave

Poslanci so na izredni seji s 70 glasovi za in tremi proti podprli začetek postopka za vnos fiskalnega pravila o uravnoteženih javnih financah v ustavo.

Kar nekaj poslancev opozicije je sicer med razpravo izrazilo zadržanost do hitenja s spreminjanjem ustave in pomisleke do namer koalicije za tako hitrim spreminjanjem najvišjega pravnega akta v državi.

Podporo so nato vendarle napovedali tudi v največji opozicijski stranki Pozitivni Sloveniji, pri čemer so večkrat jasno povedali, da to še ne pomeni njihove končne podpore spremembi ustave. Le poslanec Roman Jakič je javno napovedal, da se bo glasovanja vzdržal, saj meni, da gre za alibi za rušenje socialne države.

V Pozitivni Sloveniji so povedali, da bodo budno spremljali nadaljnje delo ustavne komisije pri pripravi končnega predloga in upoštevanje predlogov stroke v celoti. Kot pogoj so postavljali tudi simulacijo posledic uvedbe fiskalnega pravila v ustavo za fiskalno politiko v obdobju do 2015.

Iz predstavitve stališča poslanske skupine in razprav poslancev SD je bilo moč razbrati, da ti ne bodo glasovali enotno. Andreja Črnak Meglič in Srečko Meh sta javno napovedala, da bosta glasovala proti.

Več poslancev SD je sicer opozarjalo pred hitenjem in izražalo nezaupanje do taktike koalicije, ki jo je Matevž Frangež poimenoval doktrina šoka. Opozarjali so tudi na nepremišljenost in nepravičnost trenutnih vladnih načrtov za varčevanje. Predsednik stranke Borut Pahor je medtem jasno povedal, da je treba po njegovem mnenju postopek začeti, v nadaljevanju pa bo dovolj časa za pripravo najboljših rešitev. Posvaril je tudi, da tako pomembna odločitev ne bi smela biti razlog za medsebojno obtoževanje in obračunavanje.

Poslanci so sprejeli še stališče ustavne komisije do vladnega predloga za spremembo ustave. Ta je ocenila, da je vladni predlog o vnosu fiskalnega pravila v določenih delih neustrezen in ga je treba spremeniti oziroma dopolniti. To stališče bo služilo kot vodilo za nadaljnje delo komisije, ki bo skupaj s strokovno skupino pripravila končni predlog za vnos fiskalnega pravila v 148. člen najvišjega pravnega akta v državi. O njem bo nato znova glasoval DZ.

Sindikati nad zlato pravilo z referendumom?

Zlato fiskalno pravilo bo po trdnem prepričanju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) prineslo več revščine in še več brezposelnosti, je poudaril predsednik ZSSS Dušan Semolič. Zlato fiskalno pravilo skupaj s fiskalnim paktom je "pakt dolgotrajne stagnacije, ki bo zagotovo prišla v Slovenijo v še ostrejši obliki", je bil oster Semolič. Spomnil je, da zakon o javnih financah že sedaj izrecno navaja, da mora biti proračun uravnotežen med prejemki in izdatki. A politiki tega pravila ne upoštevajo in ga zavestno kršijo, poudarja Semolič.

Meni tudi, da bi namesto fiskalnega potrebovali zlato socialno pravilo. "Zakaj ne bi v ustavo zapisali nekaj, kar bi bilo zagotovo v prid ljudi – na primer, da v Sloveniji ne bo več kot pet odstotkov brezposelnih?" se sprašuje predsednik ZSSS in napoveduje, da bodo sindikati izkoristili možnost, ki jim jo daje evropsko pravo, in o tem povprašali ljudi.

"Če bodo ljudem preprečili, da bi prišli na volišče in se s svojim glasom opredelili za ali proti, ljudem ostane samo še ulica," ob tem opozarja Semolič. Glede referenduma je še poudaril, da bodo sindikati najprej počakali na odločitve vlade glede "mega zakona" o varčevalnih ukrepih in presodili, ali je vlada upoštevala njihove zahteve. Nato bodo sledili nadaljnji postopki.

Odbora za finance in zunanjo politiko soglasno podprla ustanovitev Evropskega mehanizma za stabilnost

Poslanke in poslanci so na skupni seji parlamentarnih odborov za finance in zunanjo politiko soglasno podprli predlog zakona o ratifikaciji pogodbe o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), ki je namenjen preprečevanju nadaljnjega širjenja dolžniške krize v evrskem območju. Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec je pojasnil, da ratifikacija mednarodne pogodbe o stalnem mehanizmu ne bo imela neposrednih posledic na suverene odločitve Slovenije pri vodenju monetarne politike.

ESM bo s finančno pomočjo pomagal državam članicam evroobmočja, ki jim grozijo resne težave. Pomoč bo lahko zagotavljal v obliki posojil, z nakupi obveznic članic na primarnem in sekundarnem trgu ali pa bo preko posojil zagotavljal pomoč finančnim institucijam. ESM, ki naj bi začel delovati julija, torej leto prej, kot je bilo sprva načrtovano, bo imel 700 milijard evrov odobrenega delniškega kapitala, ki je razdeljen na vplačane delnice in delnice na vpoklic. Začetna skupna nominalna vrednost vplačanih delnic je 80 milijard evrov.

Kot je pojasnil Mitja Mavko z ministrstva za finance, gre po mnenju vlade za dober in nujen zakon, ki prinaša finančno stabilnost v evroobmočju kot skupne valute. Dogajanje na svetovnih finančnih trgih je vse bolj negotovo, z ustanovitvijo takšnega stalnega mehanizma pa evroobmočje dobiva neko gotovost in boljši obrambni zid, je dejal.

Na odborih so podprli tudi fiskalni pakt

Odbora sta podprla tudi zakon o ratifikaciji pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, t. i. fiskalnem paktu. Pogodbo so voditelji 25 članic EU, med njimi slovenski premier Janez Janša, podpisali v začetku marca, fiskalni pakt pa naj bi dolgoročno okrepil proračunsko disciplino in pomagal preprečiti krize v prihodnje. Temelj pogodbe je že omenjeno fiskalno pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku.