Medvrstniško nasilje v OŠ Deskle: Petošolca tepli, ker prihaja iz Bosne

Medvrstniško nasilje se redno pojavlja v naši družbi in ga je težko zatreti, a ob vsakem pojavu bi morali pristojni nemudoma odreagirati in zaščititi otroke, v Zvezi prijateljev mladine Slovenije komentirajo dogajanje na OŠ Deskle v občini Kanal ob Soči. Kot poročajo Primorske novice, je namreč desetletni deček, ki je letos poleti z mamo in bratom prišel iz Bosne, postal žrtev nenehnega nasilja s strani sošolcev. Pediater je konec novembra po ogledu poškodb na glavi, prsih, trebuhu in nogah o nasilju obvestil policijo.

"Če bi vedeli, da bo tako, sploh ne bi prišli sem," naj bi za časnik povedala mama petošolca. Poleti se je s sinovoma pridružila svojemu možu, ki že dolga leta dela v Sloveniji. Zdaj ima občutek, da svojega mlajšega sina ne more zaščititi. Po začetnih zbadljivkah, ki jim je bil deček priča vse od začetka šolskega leta, je mama po poročanju omenjenega medija poiskala pomoč učiteljice, nato svetovalne službe in ravnatelja, a ni bilo nič boljše. Verbalno nasilje se je sprevrglo v telesno nasilje. Mama ga je potem, ko je doma večkrat bruhal in tožil, da ga boli glava, peljala k zdravniku. Ko je ta videl poškodbe, je poklical policijo. Svetoval naj bi tudi pregled pri psihologu, ta pa je naročil nekaj dni odsotnosti od pouka.

Ravnatelj: Poškodbe niso bile le posledica tepeža, šlo je za prerivanje

Ko smo poklicali ravnatelja omenjene šole Vojka Simčiča, nam je ta potrdil opisano dogajanje. "To se je zgodilo v četrtek 27. novembra med odmorom po tretji šolski uri. Fant je nato sodeloval še pri predmetu glasba in pri matematiki, nato je brez vidnih posledic odšel domov. Vse to mi je učiteljica tudi sporočila. V ponedeljek 1. decembra pa sta pred prvo šolsko uro prišla njegova starša z zdravniškim potrdilom in dejala, da fanta ne bo v šolo," nam je zaupal. Ravnatelj je sicer prepričan, da poškodbe niso bile le posledica tepeža. "Fant se je med prerivanjem udaril v rob neke mize in tako dalje. Poškodovan pa je bil tudi nek drug fant," je dejal.

V četrtek bo na sestaneku prisoten tudi policist

Opravili so pogovor z vsemi udeleženimi starši in policistom. "Zdaj bomo staršem otrok iz tega razreda zadevo predstavili jutri ob 18. uri zvečer. Poskusili bomo najti rešitev. Predvsem med starši bi morali popraviti neke odnose," je prepričan. Po njegovih besedah je težava predvsem v starših, ki za vsako ceno branijo svoje sinove in hčerke, se kregajo med seboj in nato te spore prenašajo na otroke.

Dodaja, da se sicer v tem razredu že več let pojavljajo težave. "Ne moremo govoriti o tem, kdo je kriv, saj je krivda ponavadi v takšnih primerih obojestranska," pravi in pojasnjuje, da so nekateri fantje kot skupina enostavno tako močni, da ne dopustijo, da bi se vklopil. "On se temu nekako upira, poskuša najti svoje mesto, temu pa očitno sledi tudi kak fizičen obračun," po svoje razlaga pojav nasilja.

Ker sami ne morejo zagotoviti varnosti otroka, mami dovoljujejo, da prihaja v šolo. Med vsakim odmorom je z njim na hodniku, saj si drugače deček bojda ne upa iz razreda.

Kako prepoznati medvrstniško nasilje?

Pristojni morajo zagotoviti varnost otrok

Na novogoriškem centru za socialno delo pravijo, da je šola dolžna zagotoviti varno okolje za svoje učence. Socialno delavko Gabrijelo Prinčič je o tem primeru obvestila policija, poroča omenjeni časnik. Zdaj se bodo pogovorili z vsemi vpletenimi otroki in njihovimi starši, pravi, a hkrati dodaja, da je odločitev o tem, ali bodo pomoč sprejeli, v njihovih rokah, poroča časnik. Sicer omenjena opaža, da je medvrstniško nasilje vse večja težava in da družba še vedno ni razvila ničelne stopnje tolerance. "Običajno je tako, da so tudi nasilni otroci žrtve takšnega ali drugačnega nasilnega vedenja. Če hočemo obrniti stvari na bolje, moramo delati skupaj, kot družba," pravi Prinčičeva.

Darja Groznik iz Zveze prijateljev mladine Slovenije meni, da mora biti šola prostor, kjer je poskrbljeno za spoštovanje otrokovih pravic. Konvencija o otrokovih pravicah namreč v 22. členu pravi, da morajo države pogodbenice otroku priseljencu z ustreznimi ukrepi zagotoviti ustrezno varstvo in humanitarno pomoč pri uživanju veljavnih pravic. "Šole so dolžne tovrstne dogodke prijaviti za to pristojnim organom in poiskati ustrezno strokovno pomoč, če se jim zdi, da situacije sami ne zmorejo rešiti," pravi.

"Takšne zgodbe, kot je omenjena, nam vedno znova postavijo ogledalo. Odrasli smo dolžni poskrbeti za varnost vseh otrok. Predvsem pa bodimo strpni, kot posamezniki, starši in družba. Šele takrat bomo lahko o tem učili naše otroke," še zaključuje Groznikova.