Ali morajo Maša, Mici, Mitko in Tim iz kletke v naravo?

18 slovenskih in mednarodnih nevladnih organizacij za zaščito živali je pred dnevi začelo javno kampanjo za preselitev štirih medvedov iz Slovenije, ki živijo v zasebnem ujetništvu, v primerna evropska zavetišča za medvede v naravi. 

"Maša, Mici in Mitko že desetletja živijo v kletkah ob restavracijah kot predmet zabave obiskovalcem, Tim pa živi v kletki v zasebnem živalskem vrtu. Zapiranje teh živali v majhne kletke, še posebej v bližini restavracij ali v zasebnih živalskih vrtovih, ni le moralno nesprejemljivo, temveč povzroča nedopustljivo trpljenje in zlorabo," opozarjajo. 

"Felix, eden od petih medvedov, je nedavno poginil, potem ko je več kot 30 let preživel v betonski ogradi. Kazal je znake bolečine ob premikanju in tudi preostali štirje medvedi kažejo resne zdravstvene težave," so prepričani. Ministrstvo za naravne vire pozivajo, naj ukrepa in medvedom da priložnost za boljše življenje. 

Mednarodno akcijo zbiranja podpisov vodi avstrijska organizacija za zaščito živali Four paws (Štiri tačke), ki je za slovenske medvede v ujetništvu ponudila možnost preselitve v svoja zavetišča v tujini, kjer bi imeli bolj kvalitetne pogoje za življenje. Pojasnili so, da je živali lani obiskala veterinarka Julia Bohner iz nemškega inštituta IZW (Leibniz Institute for Zoo and Wildlife Research) in pod nujno priporočila, da se jih preseli v primerno zavetišče, "da se preprečita nadaljnja fizična in psihična škoda".  

Objavili so tudi fotografije medvedov in jih opremili z ganljivimi opisi:

Skrbniki imajo dovoljenja

Slovenske nevladne organizacije se za odvzem in preselitev medvedov zavzemajo že dlje časa, a so pristojni organi to doslej zavračali, češ da imajo skrbniki vsa potrebna dovoljenja. Naša zakonodaja zasebnikom sicer že dve desetletji prepoveduje zadrževanje medvedov, odvzetih iz narave, a v teh primerih to ne velja, saj so lastniki dovoljenja za zadrževanje živali v edukacijske namene pridobili pred tem. 

"Medvedi potrebujejo veliko prostora, saj veliko hodijo in iščejo hrano, potrebujejo dosti spodbude, igrajo se v naravi ... zato ni primerno, da živijo v betonskih kletkah. Če je medved en sam ali dva, se pri njem poznajo apatičnost, zatiranja, umikanja. Medvedom v ujetništvu se pojavljajo vedenjske motnje, da na primer grizejo kletke, se obračajo v krogu, postopajo na mestu, so depresivni, spremembe se začnejo kazati tudi fizično, pojavijo se bolezni ... Biti na ogled obiskovalcem, kjer jih vsak lahko ogovori, tudi to je šok za divje živali," je za 24ur.com naštela Nevenka Lukić Rojšek iz društva AniMa. 

Po njenih besedah so bili v omenjenih primerih že dvakrat opravljeni inšpekcijski ogledi, ki so potrdili, da oskrba medvedov ni primerna, da nimajo nobenih spodbud in da so v slabem zdravstvenem stanju. "Zato je naš predlog, da se jih premesti v zavetišče za medvede, kot so to naredili v Romuniji in Albaniji. V Avstriji, Nemčiji, Švici, tudi v Prištini in Bolgariji so zavetišča v naravi, velika tudi 16 hektarjev. Medvedi so v naravi, kamor sodijo, tam imajo stike s svojo vrsto, bazene, spodbude, lahko plezajo, deležni pa so tudi veterinarske oskrbe, ko je to potrebno."

Lukić Rojškova razume tudi lastnike, ki so se na živali v vseh teh letih navezali in se ne želijo ločiti od njih. "Ampak ravno zato, ker jo imaš rad, se moraš zavedati, da ji ne moreš nuditi pravih razmer za življenje. Radi bi, da razmislijo o tem, da bi jim bilo bolje – bili bi v naravnem rezervatu, imeli bi veterinarsko oskrbo, interakcijo s svojo vrsto, končno bi lahko izkazali naravna vedenja medveda v svojem habitatu. Nikoli ni prepozno, da jim omogočimo bolje življenje, tudi, če gre samo za par let." 

Rjavi medved lahko živi 30 let, v ujetništvu tudi dlje. Selitev bi bila zanje šok, prizna naša sogovornica. "Saj tudi, ko posvajamo psa, je to zanj šok. Ampak žival se hitro prilagodi in začne izkazovati svoja naravna vedenja. Obstaja veliko posnetkov medvedov in tigrov v naravi, ki jih rešijo takšnih razmer. Prav zato govorimo o dobrobiti. Tudi, če je že zelo star, mu vsaj zadnja leta omogočimo neko življenje, ki ga je vredno živeti – da hodi po travi, da je lahko z drevjem, plava, mogoče vidi drugega medveda ... vse tisto torej, kar medved v resnici v svojem življenju počne." 

Slovenci sicer že imamo slabo izkušnjo s selitvijo medveda v naravni rezervat. Leta 2012 je prikupni medved Srečko, ki je živel pri družini Logar in v Sloveniji postal prava medijska zvezda, poginil v Romuniji. V zavetišču so ga najprej odvajali navajenosti na človeka in ga privajali na življenje v divjini. Ko so ga tja izpustili, pa je odrasel medved v njem videl vsiljivca in se je začel braniti, spopad pa se je končal s Srečkovo smrtjo.

"Zavetišča v naravi, kakršna so v Avstriji ali Prištini, delujejo na način, da so odprta za obiskovalce v edukacijske namene, a ti ne smejo hoditi sami, ture so strogo določene in je tako kot v naravi – medveda vidijo ali pa ne. Res, da je Srečko poginil, ko ga je samec napadel, a zavetišče v Romuniji je veliko večje in tam človek ni imel nobenega stika z medvedi. Rjavi medved je en tak posebnež – tam, kjer je dovolj hrane, ne preganja drugega medveda in torej ni nevarnosti, da bi se kaj takega zgodilo," meni Lukić Rojškova.

Ministrstvo za naravne vire bo ukrepalo, če bodo ugotovljene kršitve

Vso dokumentacijo smo predložili pristojnim organom, a na njihov odziv še čakamo, je še dejala.

Pogoji za bivalne prostore medvedov so določeni v Odredbi o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu, ki jo nadzira Inšpektorat za naravne vire in prostor (organ v sestavi Ministrstva za naravne vire in prostor). V pristojnosti omenjenega inšpektorata je tudi preverjanje, ali ima imetnik živali vsa potrebna dovoljenja za zadrževanje živali v ujetništvu. Za zdravje in dobrobit medvedov pa je pristojna Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odgovore smo poiskali pri obeh. 

Ministrstvo za naravne vire in prostor je za 24ur.com pojasnilo, da so 21. novembra lani pristojnim inšpekcijam posredovali dopis, v katerem so jih med drugim seznanili z ugotovitvami veterinarke pri organizaciji Four paws o ogledu razmer pri zadrževanju v ujetništvu rjavih medvedov na štirih različnih lokacijah v Sloveniji. 

Predlagali so, da je treba pri zadrževanju rjavih medvedov preveriti vsaj:
– ali so v ujetništvu še vedno isti osebki medvedov, odvzetih iz narave, za katere so imetniki v letu 2006 pridobili dovoljenja za njihovo zadrževanje v ujetništvu;
– ali imetniki zadržujejo medvede v ujetništvu z namenom prikazovanja javnosti;
– izpolnjevanje vseh pogojev zadrževanja v ujetništvu v skladu z Odredbo o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu;
– izpolnjevanje veterinarskih pogojev za zadrževanje živali v ujetništvu;
– izpolnjevanje pogojev za zagotavljanje dobrobiti v smislu zagotavljanja ustreznih bivalnih pogojev ter oskrbe in zdravja v skladu z Zakonom o zaščiti živali.

"Če bosta pristojna inšpektorata ugotovila kršitve in bo za medvede treba zagotoviti novo življenjsko okolje, bomo upoštevali sodelovanje z omenjeno mednarodno nevladno organizacijo," so zagotovili. 

UVHVVR: Neskladja so bila ugotovljena, a vedno nato odpravljena

Z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so nam sporočili, da je v pristojnosti UVHVVR del Odredbe o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu glede izpolnjevanja zahtev splošnih veterinarsko-sanitarnih pogojev in zaščite živali, ki obsegajo vsakodnevno kontrolo stanja in počutja živali, zdravstveno in higiensko neoporečno hrano ter vodo, da je hrana skladiščena, pripravljena in dana živali v skladu s higienskimi pogoji, da se bivališče živali redno čisti ter da se pri čiščenju bivališča živali uporabljajo čistila in razkužila, ki niso toksična.

Inšpekcija je nadzor nad medvedi v ujetništvu na štirih lokacijah izvedla v letih 2022, 2023 in 2024, tudi na podlagi prijav in pobude zavetišča iz Avstrije. Neskladja na področju higiene in veterinarske oskrbe so bila ugotovljena, a vedno nato odpravljena, so pojasnili. 

"Zadnja preverjanja stanja štirih medvedov v ujetništvu je Inšpekcija UVHVVR opravila konec januarja 2024. Splošne ugotovitve so, da so medvedi v dobri kondiciji, krma in voda sta na razpolago, mesto hrambe in priprave krme primerno, čiščenje bivalnih prostorov zagotovljeno," so še zapisali. 

S stališča veterinarske zakonodaje bi razlog za odvzem živali nastopil, če bi se lahko skrbnikom dokazalo mučenje živali in bi se pri tem uporabile določbe Zakona o zaščiti živali, ki se nanašajo na začasen oziroma trajen odvzem prostoživečih živali. Mučenja živali do sedaj opravljeni veterinarski nadzori niso zaznali.

Pojasnili so še, da UVHVVR v splošnem nima zadržkov v zvezi z morebitnimi premiki teh medvedov. "Zavedamo se, da bi lahko bilo bivanje teh živali na splošno boljše." 

Kaj pravijo skrbniki?

Pa bi bilo res? Selitev po več desetletjih in novo okolje bi našim medvedom povzročila stres, so prepričani lastniki, s katerimi smo govorili. "Zaščitniki živali pritiskajo na čustva ljudi in izrabljajo stare fotografije, a vsi argumenti, ki jih uporabljajo, so laži! Kje so bili, ko nam je žled vse podrl, pa ko je bil naš medved ustreljen z razdalje dveh metrov? " je besen eden od njih, ki je že napovedal kazensko ovadbo. 

Na živali, ki drugačnega življenja ne poznajo in se v naravi ne bi znašle, smo močno navezani, one pa na nas, še pravijo, in jih ne želijo izpustiti iz rok. Vsi zagotavljajo, da je zanje dobro poskrbljeno in ne razumejo gonje, ki so jo omenjene organizacije zagnale proti njim. 

Več o tem, kaj so nam povedali lastniki medvedov, kam bi živali sploh preselili in kaj o tem pravijo strokovnjaki, pa v jutrišnjem članku!