S pravim odzivom bo tudi srečanje z medvedom le srečanje

Medvedi so torej v zadnjem času spet zelo živahni. In ker je pomlad v naravo zvabila tudi ljudi – začela so se dela na poljih in v godovih, pa tudi sprehodi so spet veliko bolj mamljiva možnost kot pozimi –, je tudi možnosti za srečanje več. Na Zavodu za gozdove Slovenije so zato pripravili nasvete, kako se jim izognemo ali pa jo vsaj odnesemo s celo kožo in nepozabno izkušnjo.

Ljudje so velikokrat sami krivi, da se znajdejo iz oči v oči s kosmatinci. "Pogosto gre za neprijetne dogodke, ki jim po večini botruje neznanje in neustrezen odziv ljudi pri svojih aktivnostih, kot so sprehodi v naravi s prosto spuščenimi psi ali pa neustrezno zavarovani antropogeni viri medvedove hrane v bližini stanovanjskih in gospodarskih objektov (smeti, komposti, tropine, klavniški odpadki, nezavarovani čebelnjaki …)," so razloge za srečanja nanizali na zavodu za gozdove.

Ljudem na območjih, kjer si delimo življenjski prostor z medvedom, zato predlagajo, naj se seznanijo z njegovimi življenjskimi navadami in svoje obnašanje prilagodijo ter se tako izognejo lahko samo neprijetnim, lahko pa tudi nevarnim srečanjem.

Napadi medveda na človeka so zelo redki, vendar pa možnost za to obstaja. "Vedeti moramo, da naš rjavi medved ne napada ljudi kot plen – za hrano. Do napada lahko pride, če se ob nekaterih posebnih okoliščinah – srečanjih, medved človeka toliko ustraši, da se odloči, da ne bo zbežal, ampak se bo branil. Do napada navadno pride, kadar medveda presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje, oziroma nima časa ali možnosti za umik. To je pogosteje pri samicah z mladiči, saj se ti ne morejo hitro umikati, mati medvedka pa jih brani," so zapisali na zavodu za gozdove.

Če upoštevamo nekaj preprostih navodil obnašanja, se lahko nevarnostim ognemo.

Kaj torej strokovnjaki na zavodu za gozdove priporočajo?

– Ob sprehodih po gozdu naj bo pes na povodcu, v spomladanskem obdobju pa je bolje razmisliti, ali bi s psom na območjih, kjer je stalno prisoten medved, res šli v gozd.
– Med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo. Lahko glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnemo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa. Ni pa treba kričati, da ne motimo gozdnega miru.
– Kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil.
– Ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi zadenjsko umaknimo.
– Če se medved že zapodi proti nam, mirno obstanimo na mestu; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika).
– Za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom ("bear pepper spray"), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah z opremo za aktivnosti v naravi v Sloveniji.
– Nikoli ne tecimo pred medvedom, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko umaknemo na varno v nekaj korakih.
– Ne zadržujmo se v bližini trupel poginulih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov.
– Poskrbimo, da v okolici doma nimamo dostopnih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom.
– Ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni. Če pa jih opazimo, se čim prej umaknimo.
– Med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje. Nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane. 

Dobro je vedeti tudi:

– Takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti, v nekaterih primerih medveda lahko sicer res odžene, vendar se navadno v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča.
– Medved, ki se dvigne oziroma postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico. Velikokrat pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom, in se nam bo umaknil.

Informacije o rjavem medvedu, o načinih njegovega obnašanja ter o primernih reakcijah ob srečanju človeka in medveda lahko najdete na spletni strani o medvedih v Sloveniji, na spletni strani Zavoda za gozdove pa so pripravili vrsto informativnih brošur.