Medved: Ne bomo dovolili, da nam nekdo hodi po hlevih, Šinko: Tega ni v zakonu

Kaplja čez rob je bila, kot so dejali ogorčeni kmetje, novela zakona o zaščiti živali, ki je "kmeta močno ponižala in predstavlja norčevanje iz stroke in rejcev".  Ali vlada res ni izpolnila njihovih pričakovanj, zakaj prekinitev pogajanj po zgolj dveh tednih, kako bodo kmetje zaostrovali protestne aktivnosti, če ne uspejo znova sesti za mizo, in kaj to pomeni za potrošnike?  

Sindikalist Anton Medved zavrača namige predsednika vlade Roberta Goloba in pravi, da za njimi ni nobene politike in da se z njo ne ukvarjajo. "Ukvarjamo se s težavami, ki jih imamo kmetje. Politiki, ki bi radi bili zraven, nas kličejo, vendar jih mi lepo odklanjamo. Politika je imela čas urediti naše težave, ker jih ni uredila, smo odločeni, da jih uredimo sami." 

Ministrica Irena Šinko zatrjuje, da je vladna stran pripravljena na pogovore. "Mi smo vsekakor odprti in še naprej pripravljeni za pogajanja. Imamo pripravljene rešitve, ki smo jih danes mislili predstaviti predstavnikom stavkovnih zahtev, pa do tega ni prišlo. Sedaj jim jih bomo poslali pisno, pa bo odgovor mogoče drugačen."

Medved odgovarja, da v dosedanjih gradivih, ki so jih prejeli, ni bilo razvidno, da je vladna stran predlagala kakšne rešitve. "Menimo, da moramo kmetom končno dati rešitve, ker se vse skupaj predolgo vleče. Če pa nas bodo prepričali z drugačnimi argumenti, pa bomo reagirali drugače. Vendar v danem trenutku ne vidimo nobenih pozitivnih smeri. Pri Naturi 2000 smo zahtevali, da se vsaj del premakne v višje kraje, na visokogorske pašnike. Ker se to ni upoštevalo, nadaljujemo protest," sindikalist trdno ostaja pri svojih stališčih.

Ministrica poudarja, da so kmetje izhodišča dobili in da je neformalna delovna skupina pripravila rešitve, na kakšen način bi se pogajali. "Rekli smo, da gremo na Ljubljansko Barje, kjer bo ena delovna skupina reševala posamezne primere, nato na Planinsko polje, kjer bo druga skupina, in tretja na Goričko. Tako bodo sodelavci kmetijsko-svetovalne službe in Zavoda za varstvo narave lahko določena področja preučili in tudi videli, kaj se da narediti. To se iz danes na jutri ne da. V vsakem primeru smo pripravljeni in to tudi urejamo."

Medved odgovarja, da obravnava po posameznih kmetijah zanje ni optimalna. "Če bomo začeli obravnavati kmetijo po kmetijo, jih bomo spravili v težave. Nekatere kmetije se bodo morale zapirati, če bo prišlo do uveljavljanja te zakonodaje. In tega ne moremo dopustiti. Kmetje od nas zahtevajo, da se to izvzame." Šinkova se s tem ne strinja. "Režimov na območju Nature 2000 je v letu 2023 750 hektarjev, do leta 2027 naj bi jih bilo 1200. Se pa strinjam, da bomo režime izvzeli tam, kjer je to možno."

Pa o noveli zakona o zaščiti živali? Medved prisega na monopol stroke. "Vemo, da imamo v Sloveniji stroko, ki nadzira kmete. To pomeni, da ima kmet pregled hleva enkrat na leto. Strokovnjak ga temeljito pogleda, naredi zapisnik, kaj je narobe in kaj je treba odpraviti, v nasprotnem primeru je kmet sankcioniran. Sedaj pa uvajajo nekakšne okoljevarstvenike, ki bodo nadzirali kmete s 40-urnim tečajem, hodili po hlevih, nadzirali zdravje živali in početje z njimi – s tem se pa mi ne moremo strinjati. S tem se degradira slovensko stroko. Ta pa je kakovostna."

 Šinkova njegovo tolmačenje označuje bodisi za nerazumevanje bodisi za zavajanje. "Zakon o zaščiti živali, ki je bil vložen v okviru koalicijskih skupin, tega ne določa. Zakon določa, da tisti pooblaščenci, ki želijo opraviti ta tečaj in izhajajo iz društva v javnem interesu, lahko opravijo ta tečaj in potem svetujejo. Ne da bi hodili po hlevih in dejansko kontrolirali, ker te pravice nimajo. Inšpektorji so tisti, ki imajo pravico pogledati. V primeru pa, da pride do ekscesa in bodo pooblaščenci prijavili inšpektorju, pa ta mora priti in ukrepati. Nevladniki so to počeli že sedaj in tudi podajali prijave."

Toda glavnega sindikalista kmetov to ne prepriča. "To smatramo kot živalsko nadpolicijo in temu bomo odločno nasprotovali. Ker ne moremo dovoliti, da nam bo nekdo hodil po hlevih. Slovenija je edini primer v svetu s takšnim predlogom zakona."

V središče Ljubljane s traktorji, avtobusi in avtomobili

Za prihod na protest bodo kmetje uporabili vsa razpoložljiva prevozna sredstva. Medved omenja traktorje, avtobuse in avtomobile. "Zahtevali bomo naše pravice, pravice v kmetovanju, ki jih imajo evropski kmetje. Slovenski kmet je že tako obremenjen s pomanjkanjem zemlje, raznolikostjo pokrajine. Ne moremo biti enakovredni ostalim evropskim kmetom in kmetijam, ki jih imajo Španija, Francija in Nemčija. Že s tem smo torej omejeni, sedaj pa nas še dodatno omejujejo. To pomeni dodatno obremenjevanje. Mladi na tak način ne bodo prevzemali kmetij. Bojim se, kdo bo hranil slovenski narod, če ne bomo ublažili te zakonodaje."

Ministrica na drugi strani meni, da bo prevladal razum, in napoveduje, da bodo predstavnike kmetov povabili na pogajanja. "Ali bodo prišli, se bodo pa morali sami odločiti."

"Če bodo rešitve, se bomo pogovarjali. Če jih ne bo, se ne bomo," pa odgovarja Medved.