'Medvedov je dovolj. Če bi število še naprej naraščalo, bi naraslo tudi število konfliktov'

Na ljubljanski biotehniški fakulteti, ki se z raziskovanjem medveda ukvarja že desetletja, so opozorili na pomen odstrela te zveri v Sloveniji. Ostali ukrepi za ustavljanje rasti populacije namreč po njihovem mnenju ne delujejo, ob nadaljnji rasti pa bi se povečalo število konfliktov med medvedi in ljudmi.

Medved namreč ni teritorialen, je izjemen prehranski oportunist. Razen nosilne zmogljivosti okolja, ki jo kroji predvsem količina dostopne hrane, ni mehanizma, s katerim bi se številčnost populacije sama regulirala, trdijo na biotehniški fakulteti: "V medvedovo 'okolje' spadajo tudi prehranski viri v bližini človeka. Zato lahko pričakujemo, da bi nadaljnja rast populacijske gostote prožila vse pogostejše iskanje hrane v bližini človeka in s tem večanje števila konfliktov, česar nikakor nočemo, prav zato trenutno ne vidimo nobene ustrezne alternative odstrelu,"

Kot je na današnji novinarski konferenci, namenjeni komentarju aktualnih dilem v zvezi z odvzemom rjavega medveda iz narave, dejal Klemen Jerina s katedre za obnovljive gozdne vire, je številčnost medveda v Sloveniji v zadnjih 20 letih močno narasla, hkrati pa se veliko dela na zmanjševanju števila konfliktov med medvedi in ljudmi.

Po besedah Aleksandre Majić Skrbinšek s katedre za ekologijo in varstvo okolja v Sloveniji obstaja soglasje, da je potrebna dolgoročna ohranitev populacije medveda pri nas. Vendar se zapleta pri pristopih za doseganje tega cilja, saj obstajajo različni interesi in prepričanja, zato bo treba dodatno spodbujati dialog med različnimi dialogi in iskati kompromise, je dodala.

Po podatkih biotehniške fakultete se je številčnost medveda od skorajšnjega izumrtja na slovenskem ob začetku 20. stoletja do pomladi leta 2015 dvignila na več kot 700 posameznih primerkov.

Samo med letoma 2007 in 2015, ko so izvedli neinvazivno genetsko vzorčenje, se je število medvedov povečalo za 40 odstotkov, medtem ko se število konfliktov ni bistveno spremenilo, kar je po mnenju fakultete velik uspeh. Nasploh verjamejo, da je upravljanje z medvedi v Sloveniji dobro urejeno.

"A prišli smo do točke, ko verjamemo, da je medvedov dovolj. Če bi število še naprej naraščalo, bi naraslo tudi število konfliktov," je dejal Jerina. Ob tem je opozoril, da kljub nasprotnim pogledom organizaciji, ki odvzemu 200 medvedov iz narave nasprotujejo, sam ne verjame v uspešnost predlaganih alternativnih ukrepov.

"Pričakovanja, da se bo populacija medveda uravnavala sama, so lažna. Izpostavljalo se je tudi ukinitev krmljenja, ki naj bi pripomogla k manjši rodnosti, a tudi za to ni nobenih dokazov, saj je relativna rodnost medveda v Sloveniji zelo primerljiva z ostalimi populacijami, ki jih poznamo," je zavrnil nekaj predlogov nasprotnikov odstrela.

Na novinarski konferenci so se dotaknili tudi predloga sterilizacije medvedov, a je ta po besedah Tomaža Skrbinška s katedre za ekologijo in varstvo okolja ob tem, da je sporna, tehnično "na meji znanstvene fantastike", saj bi s kemično sterilizacijo vplivali na širok razpon drugih vrst, sterilizacija posameznih medvedov pa je precej bolj zapletena, kot se morda zdi.

Ob vseh zadržkih glede alternativnih ukrepov pa se je po besedah Jerine treba zavedati tudi pogleda zagovornikov odstrela, saj se z odstrelom, "če je organiziran dobro, ustvarja tudi prihodke", kar je pozitivno za dolgotrajno varstvo vrste.