VIDEO: Kako medvedi obračunajo s smetnjakom na ključavnico? Če so notri sladka jabolka, zelo hitro in brez težav

O projektu Life Dinalp Bear smo prvič poročali lanskega marca, po enem letu pa smo se odločili preveriti rezultate, saj je takrat marsikdo dvomil, da je sobivanje med medvedi in ljudmi možno.

Največ pozornosti so takrat poželi medovarni smetnjaki, ki so trenutno v zaključni fazi testiranja in še niso bili razdeljeni na terenu. A če ste mislili, da gre za običajna testiranja, ste se zmotili. Čast, da se z njimi poigrajo, je doletela medvede v ljubljanskem živalskem vrtu. Izkušnja je bila zanimiva – tako za medvede kot za ljudi, ki z vsemi močmi delajo na tem projektu. Njihova želja je namreč, da ustvarijo pogoje za dobro sobivanje nas in medvedov ter da zmanjšajo možnost izbruha konfliktov na najmanjšo možno raven. Z razdeljevanjem medovarnih smetnjakov nameravajo začeti letos poleti.

Kaj so počeli medvedi s smetnjaki, ki so zaklenjeni s klasično ključavnico? V spodnjem videu si poglejte, kaj jim je uspelo v slabih dveh minutah:

Strokovnjaki, ki sodelujejo v omenjenem projektu, pa niso ostali le pri posebnih smetnjakih, temveč so se osredotočili tudi na kompostnike, saj so tudi slednji vir težav, ki privablja medvede na naseljena območja. Kompostnike so testirali na krmišču za živali. Lovci, ki delujejo na Lovišču s posebnim namenom Jelen, so bili za sodelovanje zelo zainteresirani, projektu pa nudijo vso potrebno pomoč.

Kako testirajo kompostnike? Več v spodnjem videu:

In ker se vest o dobrih idejah in projektih hitro širi, jih je nekaj prebivalcev kritičnih točk že kontaktiralo. "Prejeli smo nekaj prošenj ljudi, ki so jim medvedi poškodovali kompostnike oziroma jim zaradi lahko dostopne hrane zahajajo v bližino hiš," je za 24ur.com dejal Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije. Ko jim bodo razdelili medvedovarne smetnjake in kompostnike, pričakujejo tudi njihove prve odzive.

So pa lani razdeljevali ograje za varovanje čebelnjakov in drobnice. Predvsem čebelarji so izrazili velik interes za zaščito svojega premoženja, nam je povedal naš sogovornik.

Medvedu prijazni izdelki: največ zanimanja med čebelarji

Da, tudi to obstaja. In prav je tako. Gre za izdelke in storitve, ki posredno ali neposredno promovirajo sobivanje z medvedi.

Poglejmo primere teh izdelkov: med pridelan na območju prisotnosti medveda, v čebelnjaku, ki je ustrezno zaščiten pred napadom medveda. Vsi doma pridelani pridelki, ki so ustrezno zaščiteni pred medvedi. Ali pa izdelki, na primer leseni, s pomočjo katerih se promovira sobivanje z medvedi.

Primernost izdelka za pridobitev oznake "medvedu prijazno" določa posebna komisija strokovnjakov, nam je pojasnil Černe. Izdelke, ki si zaslužijo tako oznako, lahko prodajalci opremijo z nalepkami "medvedu prijazen izdelek".

Največ zanimanja za registracijo njihovih izdelkov je med čebelarji.

Pozor! Medo na cesti

Tisti, ki se vozite po regionalni cesti Ljubljana–Kočevje, ste najverjetneje v začetku leta pri Jasnici in Ortneku opazili sisteme s štirimi elektronskimi prometnimi znaki. Tudi to je delo projekta Life Dinalp Bear. Černe nam je zaupal, da gre za sisteme, ki voznike opozarjajo na prisotnost prostoživečih živali ob cesti, le kadar so te dejansko prisotne.

Pomislite: koliko sploh še zaznate klasične prometne znake, ki so postavljeni ob cestah in opozarjajo na možnost trka z živaljo? Kolikokrat se vam je zgodilo, da na teh mestih res na cesto priteče žival? Večina voznikov tem znakom več niti ne namenja pozornosti. Ko pa pred vozilo res priteče žival, so lahko posledice za vse vpletene tragične. Zato je tako pomembno, da obstajajo sistemi, ki voznike opozarjajo, da je v tem trenutku ob cesti žival res prisotna.

Kako deluje sistem? Senzorji, ki so nameščeni vzdolž ceste, zaznajo prisotnost vsake večje živali, ki se približuje cestišču. Takoj, ko se sprožijo, vklopijo po dva elektronska prometna znaka "Divjad na cesti", ki sta postavljena na obeh straneh problematičnega odseka. Znaka začneta takrat utripati in delujeta še nekaj minut po sprožitvi senzorjev.

Ali obstaja sistem, ki bi živali odvračal od območja, kjer je cesta? Černe pravi, da so to zvočna odvračala za preprečevanje povoza prostoživečih živali. Te sisteme so že postavili ob železniški progi med Ljubljano in Postojno, podobna odvračala pa nameravajo postaviti tudi na problematičnih odsekih cest, na katerih najpogosteje prihaja do povozov medvedov. Letos spomladi jih bodo tako namestili na najbolj problematičnih odsekih državne ceste Ljubljana-Kočevje, plezanje medvedov prek ograje na primorski avtocesti pa bo med Logatcem in viaduktom Ravbarkomanda preprečevala električna ograja.

Rezultate o učinkovitosti bodo dobili po nekaj letih delovanja odvračal in opozorilnih znakov. Izkušnje iz drugih držav kažejo, da se na odsekih cest, opremljenih s tovrstnimi odvračali, število trkov z prostoživečimi živalmi zmanjša za okoli 50 odstotkov, nam je zaupal Černe.

Kaj pa, ko žival naleti na ovire za ljudi?

Ko so slovenske oblasti na meji s Hrvaško postavile žičnato ograjo z rezili, se je odzvala tudi njihova projektna skupina.

Opozorila je na težave, ki jih prepreke, ki delijo naravni življenjski prostor prostoživečih živali, lahko povzročijo. "Gozdni masivi v Dinaridih - tako v Slovenskem kot tudi Hrvaškem delu - predstavljajo enoten življenjski prostor za prostoživeče živali in menimo, da je zelo pomembno, je na tem območju omogočeno njihovo prehajanje med državama," je še dejal Černe.

Koliko medvedov je sploh pri nas? 

Da bi odgovorili na to vprašanje, so v okviru projekta v Sloveniji in na Hrvaškem zbirali medvedje vzorce. Le tako namreč lahko s pomočjo genetike ocenijo število medvedov. V projektni skupini so dejali, da gre za eno največjih tovrstnih akcij v svetu, ki presega običajne nacionalne naravovarstvene okvirje in postavlja varstvo in upravljanje na edino v naravi smiselno raven – na raven populacije. Akcija se je sicer že zaključila, zdaj pa poteka še analiza in končna priprava poročila o medvedji populaciji pri nas in na Hrvaškem. 

Večina občin oziroma lokalnih skupnosti na osrednjem območju medveda je bila naklonjena sodelovanju v projektu. Trenutno se pogovarjajo o izvajanju ukrepov na območju občin Ig, Kostel, Brezovica (Rakitna) in Loška dolina.

O možnostih postavitve interaktivnih terminalov z informacijami o medvedih in projektu so se pogovarjali tudi z občinama Pivka in Kočevje.

Poleg občin je enako pomembno tudi sodelovanje s komunalnimi podjetji. "Najboljše sodelovanje smo zaenkrat vzpostavili s podjetji: Snaga (Ljubljana), Komunala Kočevje in Komunala Cerknica," je za 24ur.com dejal Černe.

In na kakšen način sodelujejo z občinami? "Najpomembnejše področje sodelovanja občin pri projektu je zmanjševanje pogostnosti zahajanja medvedov v naselja. Z občinami se najprej pogovorimo o problemih, s katerimi se soočajo, nato pa skupaj iščemo rešitve, ki so prilagojene lokalnim specifikam. Glavni ukrepi so povezani z nameščanjem "medovarnih" smetnjakov in kompostnikov," nam je razložil Černe, ki pravi, da bo projekt potekal do konca junija 2019. Do takrat jih čaka še veliko dela, mi pa ga bomo seveda budno spremljali.