'Zaradi objestnega voznika sem izgubila najboljšo prijateljico Ino'

Avtocesta pod jeseniško Mežaklo, brez odstavnega pasu, kamor bi se voznik umaknil, omejitev 110 kilometrov na uro – in trojica predrznih mladostnikov. To je prizor, ki so ga posnele DARS-ove spletne kamere. Kot je razvidno s posnetka, se je eden izmed njih ulegel na cestišče, drugi pa ga je med tem posnel. 

Pretekli konec tedna pa posnetki novega izzivanja usode v predoru pod koprskim Markovcem. V drugem dogodku je 29-letni voznik zaradi hitrosti izgubil oblast nad vozilom in se zaletel v steno, toda preživel. A poleg rdečih luči in alarmov vse prepogosto žal gorijo tudi sveče. Na ljubljanskih Žalah se srečamo z dekletom, ki je pred štirimi leti zaradi objestnega voznika izgubilo prijateljico.

"Ja, najboljšo prijateljico Ino. Nesreča se je zgodila 20. marca 2017. Ina je prečkala prehod s kolesom, ko jo je en meter pred robom zbil zelo mlad voznik z zelo zelo preveliko hitrostjo," pripoveduje Naja Ferkov. Da je nesrečnica pravilno prečkala cesto, je potrdila tudi ena izmed prič. Po podatkih iz obtožnice je voznik vanjo trčil s hitrostjo nad 120 kilometrov na uro. Sledov zaviranja ni bilo. Ino je odneslo 60 metrov stran od mesta trka in ni imela nobene možnosti za preživetje, ker je bil trk tako močan, da ji ni bilo pomoči, pripoveduje Neja. 

21-letni voznik krivde ni priznal. In čeprav je bil alkotest negativen, je raven njegove prisebnosti nakazovalo tudi to, da se s sovoznikom ob prihodu policije nista mogla zediniti, kdo je za volanom audija A7 sploh sedel, doda Naja. Obžalovanja pa kakor da nikoli ne bi pokazal. "Tudi če bi mu bilo zares žal, je bil prepotenten, v tistem trenutku je mislil samo nase, njegov ego je bil zelo visok, nesreče ne bi preprečil. Potem pa je vse že prepozno."

Preminula Ina je bila študentka mikrobiologije, bila je vedra, nasmejana in rada je potovala, pripoveduje prijateljica. "Ko sem prišla k njim domov, to je bilo potem naslednje jutro, ko me je klicala njena mami, sem videla vse njene sorodnike zbrane. Pravi šok je bil, ko je v sobo stopila njena sestra. To ni jok, so kriki, kriki neke grozne bolečine in takrat sem se tudi jaz zavedala, da se to res dogaja."

In se žal ne neha dogajati. Stave, postavljanje pred prijatelji, samodokazovanje in omamljenost, na drugi strani pa smrt. "Pustiti svoj ego na strani, se usesti v avto z zavedanjem, da je to ena velika odgovornost, poskrbeti za svojo varnost, ker tako poskrbimo tudi za varnost drugih."

Med vzroki nesreč vztrajno prevladuje vinjenost. Čeprav je bilo zaradi zmanjšanega obsega prometa lani najmanj smrtnih nesreč po letu 1954, odkar obstaja uradna statistika, se letos že vračamo proti starim črnim številkam.