'Spominjati se pomeni tudi biti previden, kajti te stvari se lahko ponovijo'

Danes obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve holokavsta - v spomin na 27. januar 1945, ko je Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, v katerem so nacisti od ustanovitve leta 1940 pobili več kot milijon ljudi.

Po svetu in v Sloveniji bodo danes potekale številne slovesnosti, ki pa bodo zaradi pandemije novega koronavirusa večinoma v virtualni obliki.

V Združenih narodih (ZN) pa letos opozarjajo predvsem na zanikovalce holokavsta.

Generalni sekretar ZN Antonio Gutteres se bo skupaj z generalno direktorico Unesca Audrey Azoulay in nemško kanclerko Angelo Merkel danes na virtualni slovesnosti poklonil žrtvam nacističnega pregona. Dogodek bo med drugim posvečenem izzivom, ki jih predstavljajo zanikovalci holokavsta.

V Unescu medtem opozarjajo, da sta antisemitizem in zanikanje holokavsta po svetu v porastu. Prepričani so, da je izobraževanje najboljše orožje proti temu.

"S posredovanjem zgodovine teh dogodkov ohranjamo načela pravice, ko zavračamo sovražno razmišljanje nacionalsocializma in ko oporekamo tistim, ki zanikajo holokavst ali relativizirajo te zločine nad Židi in drugimi preganjanimi skupinami, ker želijo ohraniti ta rasizem in antisemitizem, ki je povzročil genocid," je povedala Azoulayeva.

Glede na nedavne raziskave 63 odstotkov mladih Američanov ne ve, koliko ljudi je bilo ubitih v holokavstu. Med Nemci pa jih je 47 odstotkov takih, ki se jim zdi, da Nemčija ni v večji meri kriva za te zločine. Po oceni Unesca so to vse simptomi porasta dezinformacij, sovražnega govora in predsodkov. Pandemija covida-19 pa je ta trend še pospešila, opozarjajo.

Papež z opozorilom pred novim nacionalizmom

Na današnje obeležje je spomnil tudi papež Frančišek. Ljudi je pozval, naj budno spremljajo ideološki ekstremizem, "saj se lahko te stvari zgodijo še enkrat".

Med splošnim nagovorom, ki ga je zaradi koronavirusnih ukrepov in omejitev imel v papeški knjižnici, je dejal, da je šlo pri holokavstu za imperativ, ki ga svet ni pozabil. "Spominjati se je izraz človečnosti. Spominjati se je znak civiliziranosti. Spominjati se je pogoj za boljšo prihodnost, v miru in bratstvu," je izpostavil po poročanju Reutersa. Sam je Auschwitz sicer obiskal leta 2016.

Družba po njegovih besedah nikoli ne sme spustiti varoval pred nevarnostmi nacionalizma. "Spominjati se pomeni tudi biti previden, kajti te stvari se lahko ponovijo - začenši z ideološkimi predlogi, ki trdijo, da želijo rešiti ljudi, a na koncu uničijo človeka in človeštvo."

Kot je še dodal papež, se je tako treba zavedati ter biti previden in pozoren na to, kako se je ta pot smrti, iztrebljanja in brutalnosti sploh začela - navezujoč se na vzpon nacistov na oblast v 30. letih prejšnjega stoletja na valu skrajnega nacionalizma.

Žrtev holokavsta se spominjamo tudi v Sloveniji.

Predsednik republike Borut Pahor je ob današnji položitvi venca na judovskem pokopališču v Dolgi vasi opozoril, da so v zadnjih letih sovražni govor, nestrpnost in celo hujskanje k nasilju postali vse preveč normalen del našega življenja, kar je po njegovem nezaslišano, ter pozval k ohranitvi strpnosti in svobodomiselnosti.

"Vsi mi, zlasti tisti, ki imamo javno besedo, se moramo vzdržati vsake besede in vsakega ravnanja, ki bi ga lahko kdo razumel kot žaljivo, kot sovražno ali celo hujskanje k nasilju. To je naša moralna in človeška dolžnost, tistih, ki sodelujemo v javnem življenju, pa tudi politična zavezanost," je ob tem svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta povedal Pahor.

Le tako je po njegovih besedah mogoče ohraniti strpnost in svobodomiselnost, kjer lahko vsak pove svoje stališče, vendar tako, da ohrani dostojanstvo slehernega, da ohranimo sožitje ter si prizadevamo, da vse spore med nami in v mednarodni skupnosti rešujemo na miren način.

Samo to zagotavlja mirno in varno prihodnost, je poudaril predsednik in spomnil na besede preživelega poljskega taboriščnika v Auschwitzu Mariana Turskega, ki je dejal, da vse to zlo ni padlo z neba, ampak je do njega vodilo veliko dogodkov, ki so vodili do moralnega dna 20. stoletja.

Pahor je zaželel trdnega zdravja prijateljici, kot je dejal, in edini še živeči Judinji iz Prekmurja Eriki Fürst, s katero sta prejšnja leta skupaj polagala vence, ter ženskam, ki so ga ob zadnjih obletnicah osvoboditve Auschwitza spremljale na slovesnosti. "Da bi po najboljših močeh javnosti sporočale grenke izkušnje, prepletene z neomajno vero, da lahko s primernim ravnanjem in dostojanstvom zavarujemo otroke, da se to ne bi ponovilo," je dodal predsednik.

Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor je spomnil, da se je 26. aprila 1944, ko so prišli po večino lendavskih Judov, začel proces, ki je pripeljal do tega, da jih je ostala živa manj kot desetina.

Ko so preživeli dojeli, kaj je bilo izgubljeno in da umrli nimajo grobov, so smeli postaviti spomenik le na dolgovaškem pokopališču. V državi pa še danes nimamo nobene druge točke, razen lendavske sinagoge, kjer se lahko teh dogodkov najbolj direktno spomnimo, je dejal Hajdinjak in se vprašal, zakaj po vseh teh letih še vedno nimamo točke spomina ne le na Jude, ampak na vse slovenske žrtve v holokavstu. Po njegovih besedah bi morala država končno že narediti ta korak.

Lendavski župan Janez Magyar pa je spomnil, da so Judje dali Lendavi neprecenljiv prispevek in pečat ter da so kljub fizičnemu izbrisu ostali v spominu. "Spoštovanje njihove dediščine je eden temeljnih stebrov identitete Lendave, spoštovanje različnosti pa je v mestu vedno temeljilo na načelih vključevanja in strpnosti," je poudaril.

Zorčič: Spomin na holokavst je treba ohranjati kot opozorilo in opomin

Na žrtve je danes spomnil tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič, ki je imel nagovor ob začetku nadaljevanja redne seje DZ. 

Poudaril je, da je treba spomin na to ohranjati kot opozorilo in opomin. Ob tem je dejal, da je ob trenutni pandemiji covida-19 zaskrbljujoče večanje nezadovoljstva in nestrpnosti, kar podpihuje nevarna negativna čustva. Poslanci so se žrtvam poklonili z minuto molka.

Po Zorčičevih besedah je 27. januar datum z veliko simboliko. Na ta dan leta 1945 so namreč pripadniki štirih pehotnih divizij Rdeče armade osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz, ki še danes velja za simbol zla in nacističnih grozot, saj je bilo v njem umorjenih 1,5 milijona ljudi, med njimi več kot 230.000 otrok, je poudaril.

Druga svetovna vojna bo v zgodovini ostala zapisana tudi in predvsem zaradi izkušnje holokavsta, enega najmračnejših zločinov v zgodovini sodobne civilizacije, je še povedal predsednik DZ. Dodal je, da je nacistični režim pravico do življenja odrekel vsem, ki jih je zaznamoval za manjvredne.

"Zavedati se moramo, da kljub strahotni izkušnji druge svetovne vojne vzroki, ki so privedli do te tragedije, še vedno niso zgolj stvar preteklosti. Nacionalizmi, nacionalni miti, rasna in verska diskriminacija, deljenje na nas in njih še niso končali na smetišču zgodovine. Še danes nekateri obujajo zlovešče simbole tega mračnega časa in režima," je povedal Zorčič.

Kot je poudaril, so ob krizah zadnjega desetletja na površje splavale nove oblike nestrpnosti, rasizma, ksenofobije in sovražnosti. "V primežu pričujoče epidemije pa je zlasti zaskrbljujoče večanje nezadovoljstva, nestrpnosti, negotovosti, ki smo jim priča iz dneva v dan in le še podpihujejo in krepijo nevarna negativna čustva," je izpostavil.

Ohranjanje spomina na žrtve in grozote druge svetovne vojne po njegovem mnenju ni lahko. A naša odgovornost je, da ta spomin zaradi vse večje časovne oddaljenosti in poslavljanja generacij ne zbledi, da ga ohranimo kot opozorilo in opomin, je še povedal Zorčič.

Kljub danim obljubam in zavezam po njegovih besedah človeštvo vedno znova dokazuje, da nauk zgodovine ni dovolj prepričljiv. Pri tem je omenil genocida v Ruandi in Srebrenici.

"Življenje gre naprej. Z optimizmom nas navdaja dejstvo, da mlade generacije niso zastrupljene s travmami in sovraštvi predhodnih generacij," je dejal. "Prav je, da živijo polno, normalno življenje, brez opisanih senc preteklosti, saj to pomeni, da je zmagalo upanje," je še povedal predsednik DZ.

"Ob Mednarodnem dnevu spomina na holokavst se spominjamo vseh žrtev enega najhujših genocidov v zgodovini. Spominjamo se tudi pravičnikov in drugih, ki so pomagali reševati življenja v času tega tragičnega zgodovinskega obdobja. Z žalostjo se spominjamo množic otrok, ki so povsem nedolžni umrli v moriji druge svetovne vojne," so ob tem sporočili iz Ministrstva za zunanje zadeve RS (MZZ).

Dodali so, da tako ministrstvi kot tudi člani slovenske delegacije pri Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (IHRA) že vrsto let podpirajo in aktivno prispevajo k spominjanju, raziskovanju in izobraževanju o holokavstu.

V Sloveniji so letos zaradi pandemije covida-19 pripravljeni digitalni dogodki v okviru že tradicionalnega  programa Šoa-spominjamo se 2019, ki jih je koordinirala Sinagoga Maribor, v njem pa sodelujejo številni partnerji po vsej državi. Spominske prireditve, odprtja razstav in druge aktivnosti bodo zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni covid-19 izvedene v digitalni obliki. Večina dogodkov je namenjenih mladi generaciji, učencem in dijakom v šolah. "Pomembno je, da preko ozaveščanja in izobraževanja na svetovni ravni prispevamo k cilju: nikoli več," so na MZZ zapisali v sporočilu za javnost.

Letos je v okviru tega bogatega programa 74 aktivnosti, dodatno k temu pa še filmi in drugi prispevki.

Vodja slovenske delegacije pri zvezi IHRA Marko Rakovec ob tem pomembnem dnevu spominjanja in ozaveščanja sporoča, da je naša skupna odgovornost, da se zoperstavimo vsem poskusom zanikanja ali izkrivljanja grozot holokavsta, ki predstavlja enega najbolj črnih poglavij v človeški zgodovini.

Kot je dejal Raphael Lemkin, pobudnik sprejema Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, je takšno grozodejstvo nevarnejše od vojne, saj je njegov namen uničenje določenega naroda. Zato je prav, da se sedanja in vse bodoče generacije spominjamo teh tragičnih dogodkov v opomin, da se ne bi nikoli več ponovili.

"Veseli me, da je v Sloveniji veliko organizacij in posameznikov, ki si nesebično prizadevajo za ozaveščanje prebivalstva, še posebej mladih generacij, z bogatim programom dogodkov ob mednarodnemu dnevu spomina na holokavst 27. januarja, kakor tudi skozi celotno leto v okviru šolskih učnih programov in številnih tovrstnih kulturnih prireditev. Za ta prizadevanja, usmerjena v graditev strpne in na spoštovanju človekovih pravic temelječe družbe, se jim zato globoko zahvaljujem in jih spodbujam k nadaljevanju njihovega pomembnega prispevka slovenski družbi," poudarja Rakovec.

Iz Slovenije v Auschwitz skupno deportiranih več kot 2300 ljudi, več kot polovica jih je umrla

Obletnica osvoboditve uničevalnega taborišča, ki je bilo največje in najhujše nacistično koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno in danes leži na ozemlju Poljske, se v svetu od leta 2006 obeležuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.

V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti od ustanovitve leta 1940 pobili več kot milijon ljudi. Ko so vojaki Rdeče armade pred 76 leti vstopili v taborišče, so odkrili 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Vojaki so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov.

Okoli 58.000 taboriščnikov so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih poslali na 'pohod smrti', kjer jih je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev. Tiste, ki so pohod preživeli, so nacisti na odprtih tovornih vagonih poslali v taborišča v notranjosti Nemčije.

Poljski znanstveniki na podlagi nemških dokumentov in ocen preživelih ocenjujejo, da so nacisti v Auschwitz prepeljali 1,1 milijona Judov, 70.000 Poljakov, 20.000 Romov, 15.000 sovjetskih vojnih ujetnikov in več tisoč ljudi z drugih držav.

Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB s Prevalj in Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Največji transport iz Slovenije je v Auschwitz prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v to zloglasno taborišče deportirali 333 žensk in 118 moških. Iz Slovenije je bilo v taborišče skupno deportiranih več kot 2300 ljudi, umrlo jih je več kot 1300.