Mednarodni dan spomina na žrtve nacističnega genocida nad Romi

"Danes obeležujemo evropski dan spomina na genocid nad Romi. Izkazujemo spoštovanje stotisočim romskim žrtvam holokavsta ter obnavljamo naša prizadevanja in zavezanost k enakosti, vključenosti in sodelovanju Romov," je ob dnevu spomina dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Spomin na preganjanje Romov je po besedah von der Leynove evropska kolektivna dolžnost, ki nas spominja na potrebo po spopadanju z njihovo vztrajno diskriminacijo. "Sovraštvo, rasno motivirano nasilje in etnično profiliranje v naši Uniji, ki temelji na spoštovanju temeljnih pravic, nimajo prostora," je še dejala.

Romi so bili tako kot etnična skupina za Judi druga največja žrtev nacističnega režima. Nacisti so si zadali, da bodo v okviru svoje "končne rešitve ciganskega vprašanja" Rome uničili v celoti. K temu je sodila tudi njihova načrtna sterilizacija.

Že ko je leta 1933 na oblast prišel Hitler, so v Nemčiji Romom ukinili vse državljanske pravice. Organizirane deportacije v nacistična taborišča so se nato začele sedem let kasneje, dokler ni poveljnik enot SS in gestapa Heinrich Himmler decembra 1942 ukazal, da morajo vse Rome znotraj meja tretjega rajha deportirati v Auschwitz-Birkenau.

Med drugo svetovno vojno so se dogajali množični poboji Romov tudi na območju nekdanje Jugoslavije, med drugim v hrvaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac. Na območju današnje Slovenije so med drugo svetovno vojno Rome in Sinte v koncentracijska taborišča pošiljale italijanske okupacijske oblasti, pa tudi nemški okupator. Madžarski okupator je Rome med drugim pošiljal na prisilno delo. Pomore nad Romi so izvajali tudi partizani.

Iz Slovenije so decembra 1943 v Auschwitz-Birkenau odpeljali 77 Romov. Po doslej zbranih podatkih so, razen šestih, v Auschwitzu tudi umrli. Preostala šesterica je umrla v drugih nemških taboriščih. V Sloveniji je bila prva javna spominska prireditev, posvečena žrtvam porajmosa, leta 2014 v okviru projekta Kamnite solze.