'Na vključevanje invalidov bolj vplivajo psihološke ovire v glavah kot arhitektonske'

Na svetu živi okoli milijarda ljudi z določeno obliko invalidnosti. V Sloveniji z invalidnostjo živi 170.000 ljudi, kar predstavlja 8,5 odstotka prebivalstva.

'Nekateri jih zmerjajo, označujejo kot izkoriščevalce in ljudi s posebnimi privilegiji'

Aleš Bučar Ručman z mariborske Fakultete za varnostne vede je spomnil na projekt "Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide", ki ga izvajajo v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa in Mestno občino Ljubljana.

"Rezultati poglobljene raziskave so pokazali, da je solidarnosti v naši družbi na tem področju zelo malo, čeprav je samostojna mobilnost eden ključnih pogojev za uspešno družbeno vključenost. Kot so nam opisovali kolegi invalidi, se zgodi, da se kršitelji ob tem pogosto vedejo skrajno nespoštljivo, da jih nekateri zmerjajo, označujejo kot izkoriščevalce in ljudi s posebnimi privilegiji," je zapisal vodja projekta.

"Na osnovi teh spoznanj smo pripravili projekt 'Družbena vključenost in enaka pravica do mobilnosti za invalide', ki ga pričenjamo izvajati v decembru 2019 in bo trajal do konca leta 2020," pravi Bučar. Skupina raziskovalcev bo skušala odkriti, s kakšnimi problemi, diskriminacijo, predsodki in nestrpnostjo se v Sloveniji srečujejo invalidi, kaj otežuje njihovo mobilnost in vključenost v družbo, kakšne so posledice teh dejanj in procesov za invalide ter kako se na to odzivajo različne institucije.

"Pridobljeni podatki bodo predstavljali izhodišče za Poročilo o nestrpnosti in diskriminaciji invalidov v Sloveniji in priporočila za boljšo vključenost invalidov v družbo," zaključuje Bučar Ručman.

'Na vključevanje invalidov v družbo vplivajo psihološke ovire v glavah'

Slovenski paraolimpijec in sodelavec v projektu Gal Jakič pravi: "Večina težav izhaja iz neozaveščenosti, ignorance in tega, da se preprosto ne razmišlja, kako nekatere odločitve vplivajo na življenje drugih. Začnemo lahko že pri posameznikih, ki parkirajo na mestih, rezerviranih za invalide, nadaljujemo pri ureditvi infrastrukture in preprostem dejstvu, da na enakopravno vključevanje invalidov v družbo bolj vplivajo psihološke ovire v glavah posameznikov kot pa arhitektonske."

"S prenosom dobrih praks lahko vplivamo na svobodno vključevanje invalidov v družbo, ne v smislu posameznikov, ki zahtevajo več pravic, ampak skupine, ki se zaveda svojih dolžnosti in želi aktivno soustvarjati paradigmo mobilnosti v mestih prihodnosti in sodobni družbi nasploh," pravi Jakič.

Pahor na sprejemu treh predsednikov: Invalidom prijaznejša zakonodaja vsekakor še ni popolna

Na tradicionalnem sprejemu so predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Dejan Židan in predsednik vlade Marjan Šarec gostili predstavnike invalidskih organizacij.

"Mednarodni dan invalidov je več kot zgolj dan v letu, posvečen osebam z invalidnostjo. Ker poteka prav na začetku meseca lepih želja in tihih pričakovanj, je to lahko večja priložnost za razmislek," je dejal Pahor in dodal: "Prisluhniti vam, ki vas je življenje usodno zaznamovalo in slišati nam, ki nam funkcije narekujejo misliti in delati tudi za druge. Je torej vaša pravica in naša službena in celo povsem osebna dolžnost."

"Diskriminacija zaradi invalidnosti je nedopustna, dobiti mora takojšen odziv in postati, tudi s pomočjo medijev, družbeno povsem nesprejemljiva. Prav tako kultura, bolje rečeno nekultura parkiranja na mestih, označenih za invalidne osebe, pri čemer gre pohvala vsem tistim, ki na to intenzivno in vsakodnevno opozarjate," je še dejal Pahor in ocenil, da zakonodaja, prijaznejša invalidom, vsekakor še ni popolna in zadostna. 

"Prenizke invalidnine so rak rana preteklosti, poznajo se še danes," je še povedal.

'Tisti, ki še niso ratificirali konvencije ZN o pravicah invalidov, naj to čim prej storijo'

"Ko zagotovimo pravice invalidov, smo bližje doseganju osrednjega cilja iz Agende 2030, da ne bomo nikogar pustili za sabo," je v poslanici ob mednarodnem dnevu zapisal generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres. Čeprav je še zelo veliko dela, pa je bil pri oblikovanju vključujočega okolja za vse narejen pomemben napredek, je izpostavil. Tiste članice ZN, ki še niso ratificirale konvencije ZN o pravicah invalidov, je pozval, naj to čim prej storijo.

Spomnil je na strategijo ZN za vključevanje invalidov, katere namen je, da bi invalide vključevali na vsa področja dela po vsem svetu. Varnostni svet ZN pa je po njegovih besedah sprejel prvo resolucijo z namenom, da zaščiti invalide v oboroženih spopadih. Ob tokratnem mednarodnem dnevu je obnovil zavezo ZN, da bodo skupaj z invalidi gradili trajnostno in vključujočo prihodnost, v kateri bo lahko vsakdo z oviranostmi ne glede na spol in starost uresničil svoj potencial.

Svet za invalide: Po sprejetju konvencije gre Slovenija po pravi poti

Svet za invalide je v svoji poslanici navedel, da je Slovenja v letih po ratifikaciji konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov pokazala, da gre po pravi poti in da sledi svojim obveznostim iz konvencije. A po njihovem opozorilu bi moral svet delovati kot osrednji organ za spremljanje uresničevanja konvencije, vendar mu ta vloga še ni priznana. Še vedno namreč deluje le kot posvetovalni organ in njegovi sklepi nimajo izvršne moči, so pojasnili.

Z namenom, da bi svet prevzel izvršne naloge v skladu z določili konvencije, je treba položaj in področje delovanja sveta zakonsko urediti in hkrati zagotoviti potrebne kadrovske in finančne vire, so pozvali.

Svet je spomnil tudi na pomen izvajanja določb, ki urejajo pravice invalidov do neoviranega dostopa do grajenega okolja. Stanje na tem področju se prepočasi spreminja, zato je treba bolj dosledno izvajati zakonodajo, so izpostavili. Čim prej je treba v slovenski pravni red po njihovih besedah prenesti tudi evropsko direktivo o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide.

Poslanico so na javnost naslovili tudi v Zvezi društev civilnih invalidov vojn Slovenije, ki so poudarili nesmiselnost vojn in potrebo po sporazumnem reševanju konfliktov na vseh ravneh.

Na svetu živi okoli milijarda ljudi z določeno obliko invalidnosti

V prizadevanjih za izboljšanje položaja invalidov in oseb s posebnimi potrebami je bila leta 2006 sprejeta konvencija o pravicah invalidov, ki jo je podpisalo 153 držav. Ratificirale so jo vse države članice EU, Slovenija jo je podpisala marca 2007.

V Sloveniji je bila od tedaj sprejeta vrsta zakonodajnih rešitev za uresničevanje konvencije, od zakona o izenačevanju možnosti invalidov pa do zakona o osebni asistenci. Med prihodnjimi izzivi pa na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izpostavljajo vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo.