Če smo doslej v glavnem poslušali razprave o tem, kako koristen bi bil za Slovenijo vstop v zvezo Nato, je Mladi forum Združene liste danes poskrbel za argumente proti. Trije profesorji in bivši diplomat so dokazovali, da Slovenija s članstvom v Natu ne bo pridobila večje varnosti, da bodo stroški vstopa večji od uradno priznanih in da naša država zaradi članstva v Natu ne bo dobila večjega mednarodnega ugleda. Predstavnikov vlade med občinstvom ni bilo, zato pravega soočenja argumentov za ali proti Natu tudi tokrat nismo slišali. Le predsednik odbora za mednarodno politiko Jelko Kacin je ponovil svoje stališče, da bi bil vstop Slovenije v Nato pozitiven že zato, ker bi izboljšal odnose s sosednjimi državami.
Če je eden od glavnih argumentov vlade za vstop v Nato v cenejši kolektivni obrambi, so vsi današnji govorniki trdili nasprotno. Po mnenju ekonomista rektorja Univerze v Ljubljani Jožeta Mencingerja pravih stroškov vstopa v Nato sploh ni mogoče izračunati, pa tudi prave potrebe za Natov varnostni dežnik čez Slovenijo ni. "Nikjer ni nikakršne nevarnosti, na eni strani imamo že dve članici Nata - v Avstriji razmišljajo o tem, Hrvaška bi tudi rada postala članica Nata, tako, da ni nobene verjetnosti, da bi nas napadla katerakoli država iz soseščine, bolj oddaljene pa najbrž sploh ne pridejo v poštev", je menil. Mencinger je bil kritičen tudi do do reševanja svetovnih problemov, kot ga izvajajo ZDA v Afganistanu. Tak način je po njegovih besedah povsem zgrešen in dolgoročno celo škodljiv.
Za bivšega veleposlanika v Madridu Franca Jurija je glavni razlog za širitev prav v ameriških interesih, ki skušajo Natovo nekdanjo organizacijo spremeniti v sredstvo za uveljavitev ameriških interesov v Perzijskem zalivu, bogatem z nafto. "Vstopanja v Nato se ne bojimo zato, ker ne bi radi sodelovali v mirovniških operacijah - sam sem zagret zagovornik vstopa Slovenije v EU in aktivnega sodelovanja Slovenije v mednarodni mirovniški politiki - ne morem pa pristati na dejstvo, da se bo Slovenija vojskovala v eksotičnih vojnah, kjer ne bo šlo za vzpostavitev miru, ampak za zagotavljanje strateških interesov", je menil.
Slovenija skratka v Natu ne bi pridobila veliko, hkrati pa tudi sama po mnenju italijanskega strokovnjaka Natu ne bi mogla ponuditi veliko. Vojaški zgodovinar in geostrateg s tržaške univerze Antonio Sema je dejal, da je Anton Grizold sicer poudaril znanstvene, izobraževalne, tehnološke in logistične prednosti Slovenije, ampak do sedaj naj bi od vseh teh prednosti videli le sposobnosti v znanju jezika. To je tudi edina točka odličnosti v sicer praznem slovenskem prispevku Natovim vojaškim zmogljivostim. Antonio Sema je izjavo zunanjega ministra Dimitrija Rupla, češ da Nato temelji na tradiciji protifašističnega boja, označil za nesmisel, saj je bil po njegovih besedah pravi cilj zveze Nato zajeziti širjenje komunizma v hladni vojni. Ni se strinjal s trditvijo premiera Janeza Drnovška, da bo članstvo v Nato utrdilo status varne države in zmanjšalo stroške za obrambo. Zavrnil je tudi trditev, da ima Slovenija pomemben geostrateški položaj, med vojno na Balkanu slovenskega ozemlja razen v prvih dneh namreč ni nihče uporabljal, preko Slovenije je potekala le trgovina z drogo in orožjem. Slovenija, ki ima zgodovinske težave s sosedami, v zvezi ne more videti zagotovila varnosti, je opozoril Sema in kot primer navedel Grčijo in Turčijo.
Vprašanje Nata vse bolj postaja vprašanje, ali naj državljani o tem odločajo na referendumu in predvsem, kdaj naj bi ga izvedli. Medtem ko vlada ostaja pri stališču, da mora Slovenija najprej počakati na povabilo iz Prage, so nasprotniki vključevanja Slovenije v Nato prepričani, da bi državljani morali o tem odločati še pred praškim vrhom. Rastko Močnik iz FF je menil, da ne gre za povabilo, ampak za kandidiranje - dežele kandidirajo, zveza pa se odloči, ali jih bo sprejela, kar po njegovem mnenju pomeni, da so igre z referendumom izraz manipuliranja. Razprave za ali proti Natu bodo v prihodnjih mesecih vse bolj pogoste in vroče. Vprašanje referenduma pa še visi v zraku.
Mladi forum zavrača nasilne demonstracije zagovornikov in nasprotnikov zveze Nato in obsoja politično dominantne izjave vodilnih politikov o tem, da je slovenska vključitev v zavezništvo državni projekt. S takšnimi izjavami se ne strinjajo, saj po zadnjih javnomnenjskih raziskavah bobra polovica državljanov vstopu v Nato nasprotuje. Po mnenju foruma gre za vladni projekt. Člani zbirajo podpise pod peticijo, ki bi omogočila obvezujočo razpravo v državnem zboru o razpisu predhodnega referenduma še pred morebitnim novembrskim povabilom v Pragi. Doslej so zbrali 6.000 podpisov, za razpravo v državnem zboru pa jih potrebujejo 10.000. Argumente proti vključitvi Slovenije v zavezništvo pa bodo predstavljali tudi na telefonski številki 070 70 32 32.
