Hoivik: Kaznovani bodo kritiki vlade. Vrečko: Manipulirate s členi zakona

V stranki SDS menijo, da predlagani zakon o medijih uvaja cenzuro na spletu. "Zakon omejuje svobodo govora, zelo direktno, v 53. členu, tako za medije kot za vplivneže. Nihče ne bo mogel kritično naslavljati, oni sicer temu rečejo, da je nekdo sovražen, torej do dela vlade ali političnega dogajanja," je med drugim kritičen Andrej Hoivik. 

Ministrica Asta Vrečko odgovarja, da je medij v predlogu zakona jasno definiran in da je jasno navedeno, za koga medijski zakon velja. Po njenih besedah za vplivneže veljajo le deli zakona, kar pa je po njenem mnenju jasno navedeno. "Ko gre za spodbujanje sovraštva, terorizma, kaznivega dejanja, treba je označevati oglase in zaščititi otroke," je naštela. Razprava, ki se je sprožila na spletu glede zakona, jo je presenetila. "Izjemno sem bila presenečena nad to množično sproducirano dezinformacijo, peticijo, ki je bila sprožena, kjer se straši ljudi, kaj vse bodo morali zdaj narediti. Mislim, da je skrajno neodgovorno od javno izpostavljenih oseb, da na ta način strašijo državljane in sprožajo paniko," dodaja. 

Hoivik je ministrici predlagal, da bi, preden bo šel zakon na obravnavo na matičnem delovnem telesu, koalicija pripravila javno obravnavo mnenj v državnem zboru, kar bi v SDS podprli. K razpravi bi Hoivik povabil ustavne sodnike, pa tudi mednarodno skupnost, da bi ugotovili, kdo je vplivnež in kdo medij. 

Vrečko je pojasnila, da so določene osebe lahko oboje: poleg vplivneža tudi medij, če se tako registrirajo. "Vsak, ki objavlja na družbenih omrežjih, ni vplivnež. Vsak vplivnež je daleč od tega, da bi bil medij," je izpostavila. 

Ocenjuje, da bi se morale javne osebnosti, zlasti politiki, zavedati, kakšno težo imajo njihove besede, peticija pa je bila po njenem mnenju sprožena z namenom diskreditacije medijskega zakona, ki je bil sicer eno leto v javni razpravi in medresorskem usklajevanju. 

Hoivik je zanikal, da bi peticijo sprožila stranka SDS. "Prva je podpisana gospodična, 11 tisoč ljudi pa je sopodpisalo." Sam meni, da je peticija sprožila razpravo in po njegovem mnenju je prav, da z njo nadaljujejo tudi v parlamentu. 

Vrečko meni, da se je opozicija odločila izpostaviti in manipulirati z določenimi členi, da bi sprožila širšo paniko. Poudarila je, da je obstoječi zakon zastarel in potreben prenove, s spremembami pa bo medijem kot gospodarski panogi prvič v 30 letih nudena tudi možnost shem državne finančne pomoči. 

Hoivik je prepričan, da je namen zakona ta, da bi zdajšnja opozicija kritizirala vlado in bi bila potem za to kaznovana. Navedel je, da so za fizične osebe predvidene globe od 100 do 500 evrov. "Vplivnež ali kdorkoli, ki bo kritiziral ali spodbujal sovraštvo do političnega mnenja. Take države si ne želimo, ali mislite, da si bo še kdo upal kaj pokritizirati?"

Vrečko je spomnila, da je medijski zakon namenjen medijem in tistim, ki jih opredeljuje, ne zadeva pa vsesplošne komunikacije. "Vsi se strinjamo, da ne smemo tolerirati spodbujanja sovraštva in pozivov k terorizmu. Zakaj bi kdo temu nasprotoval," je med drugim dejala in dodala, da spodbujanje k nasilju in kritika nista ista stvar. Pojasnila je tudi, da inšpektorat za medije, ki bo preverjal določene kršitve, deluje samostojno in je neodvisen organ. Po njenih besedah pa bo preverjal objave medijev in ne fizičnih oseb, ki uporabljajo družbena omrežja.