Znani zmagovalci medijskega razpisa, ostre kritike Levice in DNS

Na ministrstvu za kulturo se je zaključil redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev za leto 2021. Na A področju bo država sofinancirala 41 projektov od 110 prijavljenih v skupni višini 591.116,62 evrov. Prijavitelji bodo prejeli 65 odstotkov zaprošenih sredstev. Na B področju bo sofinancirala 28 projektov od 33 prijavljenih v skupni višini 2.060.529,92 evrov. Prijavitelji bodo prejeli 100 odstotkov zaprošenih sredstev. Skupna vsota sofinanciranja znaša 2.651.647,54 evrov.

Na ministrstvu sicer ocenjujejo, da je strokovna komisija svoje delo opravila dobro, saj je prepoznala medijske projekte z najboljšim potencialom in najprepričljivejšo predstavitvijo ter medijskemu razpisu povrnila izvirni namen nagrajevanja odličnosti. "Projektni razpisi ne morejo biti socialni korektiv za zasebne medijske hiše, ampak morajo spodbujati tiste medijske projekte, ki sledijo namenu tovrstne državne pomoči, to je spodbujanju tistih medijskih vsebin, ki prispevajo h kakovostnemu informiranju državljank in državljanov na vseh ravneh," so še zapisali na ministrstvu.

Pa poglejmo, kateri so ti projekti:

Na listi A je kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo z založništvom, kot so Beletrina, Kmečki glas, Didakta. Pa Adria media od Tomaža Drozga, ki bo prejela 19.500 evrov za rubriko Ozadja. Podoben znesek dobi informativni program Radia Zeleni val. Med prejemniki je tudi katoliško obarvani spletni magazin Časnik, finančno pomoč pa so si prislužile tudi regionalne in lokalne vsebine v časniku Večer. Sredstva si je uspel priboriti tudi spletni časopis za otroke - Časoris, pa duhovno prosvetni center Dom sv. Jožefa za projekt Razumeti življenje in Društvo Gibanje za mladino za projekt Odkrito na spletu. Kar nekaj subvencij so dobili projekti s katoliško vsebino, med njimi Biti blizu človeku Društva katoliških pedagogov Slovenije. 

Založba Nova obzorja prejme okoli 19.500 evrov za projekt 30 let samostojne Slovenije in aktualni izzivi, Nova24TV pa prav toliko za rubriko Pregled dneva. Subvencijo dobi tudi Planet TV, pa Primorske novice. Pro TV bo sofinanciran za projekt Požarjeve večerne oddaje Faktor. Med prejemniki so še Revija Reporter, pa Siol plus in Zavod media ples, ki ga vodi Barbara Drnač. Za projekt Most sožitja bo finančno spodbudo dobila Zveza Romov Slovenije, in sicer 19.500 evrov, prav toliko pa tudi Zavod Iskreni za projekt Dialog o vrednotah bližnje prihodnosti.

Na listi B so prejemniki večinoma lokalni in manjši mediji, kot so: NT&RC iz Celja, Radio 94 iz Postojne, Radio Cerkno, pa radijske postaje Radio Gorenc, Radio Kobarid, Radio Ognjišče ter številne druge lokalne radijske postaje. Najvišja subvencija znaša 100.000 evrov, najnižja pa 5.830 evrov.

Odziv društva novinarjev: Če je komisija strogo merila politično uravnoteženost medijskih vsebin, se sama tega kriterija ni držala

"Po pregledu dobitnikov subvencij iz razpisnega sklopa A, ki je namenjen tiskanim medijem, radijskim in televizijskim programom ter elektronskim publikacijam, lahko ocenimo, da so očitki, ki so se o pristranskosti in vprašljivi strokovnosti odločitev komisije pojavljali v javnosti, popolnoma upravičeni. Iz javno objavljenih ocen zavrnjenih projektov smo lahko razbrali, da je komisija pri merilu za politično uravnoteženost arbitrarno ocenjevala slovenske medije kot neuravnotežene in jim dodeljevala nizko število točk oziroma so ostali brez točk," so zapisali v odzivu in dodali: "Če je torej komisija strogo merila politično uravnoteženost medijskih vsebin, se sama tega kriterija ni držala."

Še bolj pa jih je neprijetno presenetila odločitev komisije glede sklopa B, da ne financira vseh programov posebnega pomena. "V razpisnem sklopu B, ki je namenjen lokalnim in regionalnim ter študentskim programom posebnega pomena, so namreč vse komisije doslej sredstva razdelile med vse prispele projekte, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Programi posebnega pomena morajo namreč po zakonu o medijih izpolnjevati posebne programske pogoje, ki jih na trgu omejujejo, zato gre za neko obliko javnih medijev, ki jim je država za zagotavljanje lokalne informacije dolžna nuditi finančno podporo," pojasnjujejo in dodajajo, da je odločitev, da nekatere radijske postaje posebnega pomena niso dobile sredstev, nerazumljiva, še posebej s stališča, da so bile s podobnimi projekti v preteklih letih uspešne. "Ker so deleži financiranja v razpisnem sklopu B večji, bodo izpadle radijske postaje ostale brez velikega dela svojih prihodkov, kar zanje pomeni krčenje in komercializacijo programa ter izgubo delovnih mest."

Opozicija zahteva dodatna pojasnila glede razpisa

Gre za razpis, ki je razburil opozicijo, zaradi česar je osem opozicijskih poslancev LMŠ, SD, Levice in SAB v skladu s poslovnikom državnega zbora na parlamentarno komisijo za nadzor javnih financ, katere člani so, naslovilo zahtevo, da ministrstvo za kulturo najpozneje v sedmih dneh predloži podatke o javnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021.

Zahtevajo pojasnila od ministra za kulturo Vaska Simonitija, zakaj je bilo toliko medijev na razpisu zavrnjenih. Negativne odločbe, na katere pritožba ni mogoča, so po podatkih Levice dobile lokalne in druge radijske postaje s statusom posebnega pomena, med njimi tudi Radio Študent, Koroški radio, Radio Krka, Radio Triglav Jesenice in Radio Kranj, kar jih sili v krčenje programskega obsega in resno ogroža njihov obstoj.

Levica: Sredstva dobili izključno mediji, ki so tako ali drugače povezani s stranko SDS

Predsednica odbora DZ za kulturo Violeta Tomić (Levica) je danes v izjavi za medije v DZ dejala, da ob objavi rezultatov razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letošnjem letu ugotavljajo, da so bile skrbi in strah opozicije še kako upravičeni, "kajti danes smo videli, da so na medijskem razpisu sredstva za sofinanciranje dobili izključno mediji, ki so tako ali drugače povezani s stranko SDS". "In naj poudarim, ne gre za nobene leve ali desne medije, ne gre za nobeno uravnoteževanje informacij, ampak gre zgolj in izključno za propagiranje ene same stranke, ene same ideologije in enega samega vodje. To pa bi nas moralo še kako skrbeti," je navedla.

Tomičeva je napovedala še sklic seje odbora za kulturo, na katero bodo povabili odgovorne z ministrstva za kulturo in tiste, ki na razpisu niso dobili sredstev, da soočijo argumente. Predvsem pa bodo zahtevali že preko komisije za nadzor javnih financ dokumentacijo o tem, na podlagi česa so se odločili tako, kot so se.

Ministrstvo je seznam prejemnikov nagrad objavilo na tej povezavi.