Pogačnik za Večer: Hrvati so določili državno mejo v Piranskem zalivu
"Hrvaška razglasitev ekološko-ribolovne cone je kršitev mednarodnega prava," je za današnji Večer dejal svetovalec slovenskega ministra za zunanje zadeve in strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik. "Hrvati namreč niso spoštovali pravila, po katerem se je treba v času, ko že obstajajo nerešena vprašanja (Slovenija in Hrvaška še nimata dokončno urejene državne meje na morju), vzdržati vseh dejanj, ki bi dodatno oteževala rešitev odprtih vprašanj," je opozoril. "Z razglasitvijo so obmejni spor razširili in poglobili tako vsebinsko kot geografsko ter se hkrati odmaknili od ustaljene evropske prakse dogovornega sprejemanja odločitev v primerih, ko je to v interesu več držav. Hrvati so v Tržaškem zalivu prejudicirali rešitev poteka bočne meje med morskimi pasovi obeh držav. Če bi Slovenija priznala to razglasitev, v tem območju ne bi mogli imeti več niti teritorialnega morja niti kakšnega drugega pasu," pravi Pogačnik.
Na pripombo novinarja Večera, da pa ni sporno, da so Hrvati po mednarodnem pravu imeli možnost razglasiti podobno cono brez dogovarjanja s komerkoli, je Pogačnik odgovoril, da ima vsaka obalna država načeloma pravico razglasiti EEZ. "Vsebinsko so to cono z odločitvijo za razglasitev ekološko-ribolovne cone sicer nekoliko omejili, vendar so se iz pravnega zornega kota pod drugim imenom odločili razglasiti prav takšno cono: Hrvaška je za svoje dejanje poiskala utemeljitev v konvenciji o pomorskem pravu iz leta 1982 - tam govorijo le o EEZ. Hkrati so se sklicevali na sprejeti hrvaški pomorski zakonik iz leta 1994, kjer tudi govorijo o EEZ. Za Slovenijo, ki si prizadeva preprečiti hrvaško prejudiciranje določitve državne meje na morju, med sprejeto odločitvijo in EEZ pasom ni nobene razlike. Razglasili so pas suverenih pravic in v tem območju odslej izključujejo druge države," opozarja Pogačnik.
Il Piccolo: Mejni problem med znova na površju
"Zavedali smo se, kaj se dogaja, veleposlanika ne bi poklicali iz Zagreba, če zadeva ne bi bila resna, pred štirimi meseci smo o dogajanju opozorili Italijo, a je Farnesina težo primera vseskozi minimizirala, žal pa zdaj dejstva govorijo, da smo imeli prav. Celo dan pred saborsko odločitvijo smo govorili z italijanskim zunanjim ministrstvom, njihov odgovor pa je bil vedno enak: 'Saj se ne bo nič zgodilo'," po poročanju današnjega tržaškega dnevnika Il Piccolo poudarjajo slovenski diplomatski viri, ki težko razumejo pičlo zanimanjo, ki ga je italijansko zunanje ministrstvo namenilo hrvaški razglasitvi ekološko-ribolovnega območja.
Problem je zdaj izbruhnil v vsej svoji razsežnosti in na najvišji ravni, na evropski ravni, nadaljuje Il Piccolo in dodaja, da Hrvaška, kot kaže, ni pripravljena storiti koraka nazaj, še več, zadevo celo pospešuje. Ob tem časnik navaja izjavo hrvaškega namestnika ministra za kmetijstvo in ribištvo Ivana Kataviča, da si je sabor z razglasitvijo ekološko-ribolovnega območja "zadržal pravico, da lahko v vsakem trenutku razširi hrvaško jurisdikcijo v Jadranu tudi na možnost investiranja na dalmatinskih otokih in izkoriščanja energije vetra in morskega dna". To sta po besedah Kataviča tudi edini točki, po katerih se ekološko-ribolovna cona razlikuje od izključne ekonomske cone.
Hrvaški ribiči: Problem ni v Sloveniji, temveč v ogromni italijanski floti
Vprašanje slovenskega ribištva na Jadranu je povsem politično vprašanje, ker je slovenska flota zanemarljivo majhna. Kar se tiče Italijanov, pa je politika Evropske unije na njihovi strani, njen edini smisel pa je, da jim omogoči nadaljnji izlov rib iz hrvaškega dela Jadrana, je za reški Novi list poudaril predsednik ribiške zadruge na otoku Krk Miljenko Milohnić. Ribiči s Krka menijo, da je razglasitev ribolovno-ekološke cone kompromisna rešitev, katere mednarodnopravna utemeljenost je vprašljiva. Hrvaški politiki niso bili dovolj močni, da bi razglasili izključno ekonomsko cono (EEZ) in bi tako v celoti uživali pravice, ki jih ima Hrvaška v skladu s konvencijo ZN. Ribolovno-ekološka cona kot "mehkejša možnost" Hrvaški ne prinaša političnih koristi, po pisanju Novega lista poudarjajo ribiči s Krka.
Naš glavni problem so italijanske ribiške ladje, saj Slovenija s svojimi nekaj ladjami ni problematična, menijo ribiči s Cresa. Ti poudarjajo, da imajo Italijani ribiško floto, kakršne hrvaški ribiči ne bodo imeli vsaj še dvajset let. Ko bomo mi imeli takšno floto, kot jo imajo danes Italijani, rib ne bo več. Naš cilj je ohraniti ribji fond, saj ribe ne bodo padle z neba, poudarjajo ribiči s Cresa in dodajajo, da so poslanci zaradi bližajočih se volitev sprejeli polovično rešitev, da bi se izognili očitkom, da vlada ni storila ničesar.
