Medicinske sestre so na nevzdržne razmere in težke delovne pogoje opozarjale že dalj časa, zdaj pa je to, na kar so opozarjale, epidemija razkrila v letu in pol. Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, je za oddajo 24UR ZVEČER povedala, da gre za sistemski problem, ki zahteva sistemsko rešitev, zato so pisali predsedniku vlade Janezu Janši. Premierju so pismo poslali 31. maja, odgovora pa še niso prejeli, čeprav verjamejo, da jih slišijo.
Kot je pojasnila, so v času epidemije z zdravstvenim ministrstvom dobro in tesno sodelovali, a to ni le področje resornega ministra, tukaj gre tudi za socialno politiko, gre za plačno politiko, gre za žensko politiko, gre za komplet sistemskih ukrepov, za katere je odgovorna vlada v celoti. Medicinske sestre namreč delajo v težkih delovnih pogojih, so izmučene, podcenjene in slabo plačane, zato raje odhajajo drugam, kjer imajo manj odgovornosti.
Medicinske sestre so v 90 odstotkih ženske, mame, zato je, če želimo, da ostanejo, treba poskrbeti za njihovo udobje, ugodje, pojasnjuje Ažmanova. Kratkoročni ukrep, da bi medicinske sestre ostale, je po njenem mnenju ustrezno nagrajevanje, a je denar le kratkoročna motivacija. Poskrbeti je treba za njihov socialni status, stanovanjsko politiko, jim omogočiti parkiranje, ko pridejo v službo, in poskrbeti za varstvo njihovih otrok.
V kliničnem centru je sicer med epidemijo dalo odpoved 280 medicinskih sester, letos 100. In če ni medicinskih sester, zdravniki ne morejo obravnavati pacientov in tako je krog sklenjen. Tudi predstojnik ortopedskega oddelka šempetrske bolnišnice Danijel Bešič Loredan je pojasnil, da je celoten covidni sistem, zdravljenje, temeljilo na medicinskih sestrah, brez njih covidne strategije namreč ne bi izpeljali. "Brez njih mi svojega dela ne moremo opravljati," je povedal.
Kot smo sicer že poročali, imajo v šempetrski bolnišnici tudi druge težave, in sicer na ortopedskem oddelku, ki je še vedno v začasnih prostorih, kar pa jim otežuje izvajanje njihovega dela. Sistem sicer ni v celoti razpadel, je pa močno klecnil, saj pacienti danes na zdravstvene storitve čakajo najdlje od osamosvojitve, torej v zadnjih 30 letih, je poudaril. Kot je še pojasnil, bodo v primeru, če se vodstvo bolnišnice ne bo odzvalo, uporabili vsa pravna sredstva, kar pomeni tudi, da bi lahko zdravniki tožili bolnišnico, ker jim ne zagotavlja pogojev in možnosti, da izvajajo svoje delo. Bodo pa spet najkrajšo potegnili pacienti, ki bodo še dalj časa čakali, da pridejo na vrsto.
Se je pa na situacijo v šempetrski bolnišnici odzvalo zdravstveno ministrstvo, ki je vodstvu bolnišnice in svetu zavoda poslalo zahtevo za pojasnila, ki jih pričakujejo najkasneje do četrtka, 17. junija. Bešič Loredan pravi, da je to znak, da nadzorni mehanizmi še delujejo, da jih je ministrstvo slišalo in da se o situaciji želi pozanimati ter tudi ukrepati.
KOMENTARJI (315)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.