V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) imajo dovolj. Odločeni so, da bodo medicinskim sestram in drugemu zdravstvenemu osebju izpogajali boljše pogoje za delo in plačilo, tako kot je to uspelo zdravnikom in zobozdravnikom. Zato ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc sporočajo, da se prihajajo pogajat.
Medicinske sestre in ostali zaposleni v zdravstveni negi zahtevamo dostojno plačilo in kadrovske normative, je v sporočilu za javnost zapisala predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi (SDZNS) Jelka Mlakar. Sindikat, ki združuje večino medicinskih sester, je po podpisu aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike "zgolj še toliko bolj odločen doseči pravične in dostojne plače ter kadrovske standarde in normative, in sicer na vseh področjih oziroma dejavnostih, kjer so prisotne medicinske sestre in drugi zaposleni v zdravstveni negi".
Sindikat: Je minimalna plača dovolj? Nikakor ne!
SDZNS je ministrici za zdravje že decembra lani napovedal zahtevo po odprtju kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, ki je zdaj pripravljena na uskladitev z ostalimi sindikati podpisaniki, navajajo v sporočilu za javnost. "V njej želimo urediti pogoje za dostojno delo in plačilo, ki je pri srednjih medicinskih sestrah za vse opravljeno delo in obveznosti, ki jih ni malo, trenutno le nekaj nad minimalno plačo. Je to dovolj za takšno mero odgovornosti in obremenitev? Odgovor je – nikakor ne!" so odločeni v sindikatu.
Odgovornim zato sporočajo, da se ne bodo več zadovoljili z drobtinicami, "ki nam jih obljubljajo že (pre)dolgo, ampak želimo konkretne premike pri vseh odprtih vprašanjih. Dovolj je bilo obljub, zdaj smo na vrsti mi, zato ministrico za zdravje seznanjamo in pozivamo: prihajamo se pogajat, ob tem pa ne pozabite, da je republiški odbor SDZNS še vedno preoblikovan v stavkovni odbor"!
Domino efekt
Kot je znano, sta ministrica za zdravje in predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin v soboto zvečer po celodnevnem usklajevanju besedila vendarle parafirala sporazum o začasni prekinitvi zdravniške stavke. Ta poleg projekta skrajševanja čakalnih dob obsega aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, v katerem so na novo ovrednotena delovna mesta specializantov, višjih zdravnikov in zobozdravnikov z licenco ter višjih specialistov. Vključuje pa tudi dogovor o spremembah pravilnika o plačilu za delo po podjemnih pogodbah ter o umiku pravilnika o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva. Da bo sporazum veljaven, ga mora potrditi še vlada, kar naj bi se zgodilo v prihodnjih dveh tednih.
Takoj po parafiranju sporazuma so se oglasili tudi v Sindikatu zdravstva Slovenije, ki niso navdušeni nad sporazumom, saj ta ne zajema ostalih profilov v zdravstvu, kot so medicinske sestre, strežnice, vzdrževalci, zdravstvene administratorke. Ker jih v sporazumu nihče ne omenja, so opozorili, da lahko domnevajo, da bodo zdravniki v času, ko bodo dodatno delali zato, da se bodo skrajševale čakalne vrste, tudi sami čistili operacijske sobe, iskali kartoteke, asistirali in opravljali druga dela.
Ministrstvo za zdravje: Nagrajeni bodo celotni timi
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje, prvi aneks omogoča izvajanje standardov in normativov dela zdravnikov, drugi aneks k posebnemu tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike pa opredeljuje spremenjeni način določanja in vrednotenja delovnih mest mladih zdravnikov specializantov, spremenjeni način določanja in vrednotenja delovnih mest zdravnikov specialistov in
spremenjeno vrednotenje delovnega mesta zobozdravnik/zdravnik brez specializacije z licenco in novi delovni mesti: višji zdravnik specialist ter višji zobozdravnik/zdravnik brez specializacije z licenco.
Ti dve delovni mesti pomenita možnost zasedbe zahtevnega delovnega mesta zdravnika po določeni karieri tako mladim kot starejšim zdravnikom, kar do sedaj ni bilo mogoče in je zdravnik ostal na istem delovnem mestu od zaposlitve do konca kariere, pravijo na ministrstvu.
Predlog meril in kriterijev posebnega vladnega projekta skrajševanja čakalnih dob, ki je bil dogovorjen s sindikatom zdravnikov, bo predstavljen tudi reprezentativnim sindikatom drugih poklicnih skupin v zdravstvu, navajajo v sporočilu za javnost.
"Na ta način se odpravljajo anomalije pri vrednotenju delovnih mest zdravnik in zobozdravnik, tako glede sistema določanja, števila teh delovnih mest in njihovega vrednotenja. Sporazum in parafirana aneksa nista v nasprotju s pravili enotnega plačnega sistema javnega sektorja, saj sta sklenjena v okvirih, ki jih določa zakon za sektorja pogajanja in panožne kolektivne pogodbe," zagotavljajo pristojni.
Parafiran aneks je dogovorjen v okviru enotnega plačnega sistema, upoštevaje vsa pravila enotnega plačnega sistema in samo glede vsebin, ki so predmet urejanja v kolektivnih pogodbah posamezne dejavnosti oziroma poklica javnega sektorja, so zapisali v sporočilu za javnost in zatrdili, da v nobeni točki ne posega v pravila enotnega plačnega sistema.
Finančna posledica sprememb tarifnega dela kolektivne pogodbe je ocenjena na največ 13,9 milijona evrov na leto, pod predpostavko, da bi vsi zdravniki izpolnjevali pogoje za napredovanje na višje delovno mesto.
Sporazum o prekinitvi stavkovnih aktivnosti vključuje tudi kriterije in merila za nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu v okviru posebnega vladnega projekta za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu in večjo kvaliteto zdravstvenih storitev.
"Kriteriji in merila obsegajo nagrajevanje tako dela preko normativov dela kot tudi nagrajevanje posameznih aktivnosti in doseženih rezultatov za skrajševanje čakalnih dob, pacientom bolj prijazno obravnavo in bolj kvalitetno obravnavo pacienta. Nagrajeni bodo celotni zdravstveni timi, ki bodo vključeni v izvajanje posameznih aktivnosti projekta in bo za njih to pomenilo povečan obseg dela," so sporočili .
Nagrajevanje bo trimesečno, glede na rezultate analize izpolnjevanja kriterijev in meril, projekt pa bo predvidoma trajal eno leto. Po opravljeni analizi učinkov in rezultatov bi projekt lahko podaljšali v enaki ali spremenjeni vsebini glede meril in kriterijev nagrajevanja. Ocenjena vrednost vladnega projekta skrajševanja čakalnih dob je 36 milijonov evrov na leto.
Praktikum: To je korak v pravo smer
Oglasili so se tudi v sindikatu družinskih zdravnikov Praktikum, kjer menijo, da je sporazum korak v pravo smer, če bo realiziran. Predsednik sindikata Igor Muževič meni, da je sporazum, ki sta ga v soboto parafirala vlada in Fides, korak v pravo smer. A ob tem je previden, ali bo sporazum sploh realiziran glede na to, da "imamo že izkušnje, ko je ministrstvo za zdravje že parafiralo dokument, pa so se potem koalicijski partnerji začeli pritoževati".
"Če bo sporazum realiziran, smo lahko zadovoljni," je izjavil Muževič in dodal, da sporazum ureja tudi njihovo zahtevo po izenačitvi izhodiščnega razreda družinskih zdravnikov in ostalih specialistov. Imajo pa v Praktikumu še vedno določene zahteve, kot denimo da lahko v osnovnem zdravstvu vsak zdravnik izbira, ali bo delal v zdravstvenem domu ali kot samozaposlen ali pa v skupinski praksi.
Zbornica zdravstvene in babiške nege: V zdravstvu niso samo zdravniki
V zbornici zdravstvene in babiške nege pa se sprašujejo, ali se kdo sploh zaveda, da so v zdravstvu tudi drugi strokovnjaki, ne le zdravniki. Predsednica zbornice Monika Ažman pa se ob vsebini sporazuma s Fidesom sprašuje, ali kdo "razmišlja še v tej smeri, da je zdravstveni sistem sestavljen iz različnih vrst strokovnjakov". "Zdravnikom priznavamo, da so nosilci zdravstvene dejavnosti. Ampak sistem lahko funkcionira samo, če deluje tako kot orkester, torej če so uigrani vsi inštrumenti. V tem trenutku ne morejo igrati samo prve violine, vsi ostali so pa pritisnjeni ob zid," je dejala Ažmanova.
Opozorila je, da je tudi zbornica – zveza leta 2014 na ministrstvo poslala izhodišča za kadrovske normative. "Medicinskim sestram danes ne gre več za noben evro. Tako hudo so izčrpane, da več ne morejo delati," je opozorila in dodala, da imajo danes upravni odbor, kjer se bodo dogovorili, kako bodo kot strokovna organizacija opozarjali ministrstvo za zdravje na stanje v zdravstveni negi.
Kritični so tudi v Sindikatu zdravstva Slovenije (SPUKC), kjer opozarjajo, da bodo "tisti, ki so čakalne vrste ustvarili, zdaj dobili nagrado, če jih skrajšajo". Ob tem se sprašujejo, kako lahko ministrstvo velikodušno nagradi zdravnike, ostalo osebje pa "mirno spregleda".
Mladi zdravniki pa nasprotno pozdravljajo vladne in sindikalne aktivnosti, ki bodo omogočile, da bo prav vsak zaposleni vedel, na kakšen način si bo prislužil finančno spodbudo, so sporočili v nedeljo. Variabilni del plačila je po njihovem mnenju element, ki bo moral postati stalnica za vse poklicne skupine.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je dejal, da trenutno težko komentira vsebino sporazuma s Fidesom, saj ga še ni prebral. Bodo pa od vlade zahtevali, naj jim posreduje vsebino sporazuma, saj "smo v dogovoru konec leta 2016 kar nekaj vsebin vezali na morebiten dogovor z zdravniki in zobozdravniki".
Tako bodo sedaj preverili, katere točke v tokratnem sporazumu sledijo dogovorjenemu iz lanskega leta. Temu ustrezno bodo potem oblikovali svoje predloge za nadaljnja pogajanja, je dejal. "Seveda je treba zagotoviti enako obravnavo ostalih javnih uslužbencev, saj gre tukaj za, kot je razumeti iz poročanja medijev, projekte, ki naj bi bili podlaga za dodatno nagrajevanje," je še dodal.
Štrukelj: Minister očitno misli, da je zdravnik edini zahteven poklic v državi
"Sklepam, da zdaj minister misli, da je zdravnik edini zahteven poklic v državi. Po pogajanjih in vsem, kar bo temu sledilo, pa bo videl, da je v tej državi še več poklicev, ki imajo zahtevnostno stopnjo primerljivo s tisto, ki jo imajo zdravniki," pa je za 24UR povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.
KOMENTARJI (102)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.