Kljub rekordnim okužbam najbolj priljubljen politik Poklukar, vladi znova nizka podpora

Kot ugotavlja Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana, javnomnenjska podpora vladi ostaja nizka. Janševa vlada leto začenja s tretjinsko podporo (33,8 %). Nasprotuje ji dobra polovica anketirancev (56,3 %), vsak deseti (10,0 %) vprašani je neopredeljen. 

Med strankami tudi januarja vodi SDS, a se je njena prednost zmanjšala. Če bi bile volitve danes, bi največjo vladno stranko obkrožilo dobrih 16 odstotkov volivcev (16,3 %). Drugi so Socialni demokrati, ki bi jih izbralo nekaj več kot 11 odstotkov (11,3 %) ljudi. Sledita Levica (7,6 %) in Lista Marjana Šarca (6,3 %), ki je prehitela Novo Slovenijo (4,6 %). 

Stranka Alenke Bratušek je peta (4,3 %), pred Nacionalno stranko (3,6 %). Nato pa le še politični drobiž za Pirate (1,6 %), Desus (1,2 %) in Dobro Državo (1,0 %). Koalicijska Konkretno Zdravka Počivalška beleži manj kot polodstotno javno podporo (0,2 %).  

Daleč največja stranka ostajajo neopredeljeni. Dobra petina (22,7 %) anketiranih ne ve, katero stranko bi obkrožili. Skoraj vsak deseti (9,1 %) ne bi izbral nobene od obstoječih političnih opcij. Ostali niso želeli odgovoriti (2,2 %). 

Na vrhu lestvice politikov minister za zdravje Janez Poklukar

In še lestvica politikov. Kljub rekordnim številkam okuženih se je na vrh znova vrnil minister za zdravje Janez Poklukar. Drugi je predsednik republike Borut Pahor, pred evroposlanko NSi Ljudmilo Novak.

Sledi Robert Golob, ki šele vstopa v državno politiko. Predsednica SD Tanja Fajon je dve mesti za njim. Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je deveti. 

Na polovici lestvice je prvak NSi Matej Tonin, pred predsednikom vlade in SDS Janezom Janšo ter predsednico SAB Alenko Bratušek.

Sledita še koordinator Levice Luka Mesec in predsednik LMŠ Marjan Šarec. Voditelj stranke Konkretno Zdravko Počivalšek je sedemnajsti.

In kdo bi bil po mnenju vprašanih najboljši mandatar za sestavo prihodnje vlade? Aktualnega premierja je izbralo dobrih 20 odstotkov volivcev, druga izbira pa je bil Golob s 17,5 odstotka. S slabimi osmimi odstotki bi Fajonova pristala na tretjem mestu. Sledita Šarec s šestimi odstotki in Mesec, ki ga je izbralo pet odstotkov vprašanih.

KUL od Goloba programska stališča pričakuje čim prej

Robert Golob je že pred tedni napovedal vstop v državno politiko, a ostal skrivnosten glede tega, kako in s kom. Po zadnjih neuradnih informacijah naj bi prevzel stranko Zelenih dejanj Jureta Lebna, ki ji glede vstopa v parlament doslej ni kazalo najboljše.

Prevzel naj bi sicer zgolj njeno ogrodje - ime naj bi bilo novo, ekipa tudi, na kongresu, ki bo menda že v novem tednu, pa bodo izvolili tudi novo vodstvo. Sicer ima Golob v ponedeljek tiskovno konferenco o poslovnih rezultatih podjetja Gen-i, ko naj bi tudi povedal ostale podrobnosti.

V preteklih dneh se je že sestal z vsakim vodjem koalicije KUL posebej. V njej Golob vidi zaveznike, a v boj za glasove namerava samostojno. S tem pa bo tudi KUL-u verjetno premešal karte. Na zadnji lestvici je vprašanim druga izbira za mandatarja, takoj za Janezom Janšo in pred vsemi vodji koalicije.

Da je do volitev še tri mesece, kar da je izjemno dolga doba, medtem pravi Fajonova, ki poudarja, da je to nov in še precej neznan projekt ter da se lahko do volitev še marsikaj zgodi. "Smo izjemno ranljivo politično okolje, nepredvidljivo. Menim, da do zadnjega ne bomo vedeli, kdo bo tisti, ki bo povedel," dodaja.

"Razočaranje z novimi obrazi v preteklosti je bilo kar veliko. Ne želim si, da bi se na teh volitvah zgodilo kaj podobnega," pa pravi Bratuškova.

Zato tudi v KUL od Goloba čim prej pričakujejo predvsem programska izhodišča, da bo sploh jasno, za kaj se bo zavzemal.