Še vedno nameravajo volivci največ glasov oddati Liberalni demokraciji, (slabih 25 odstotkov), in Slovenski demokratski stranki (skoraj 17 odstotkov). Če bi bile volitve zdaj, bi se na tretje mesto uvrstila Združena lista z osmimi odstotki glasov, Nova Slovenija bi jih dobila šest, Slovenska ljudska stranka dobre štiri odstotke in Slovenska nacionalna stranka nekaj manj kot štiri.
Volitev 3. oktobra naj bi se se po rezultatih raziskave udeležilo nekaj manj kot 67 odstotkov vprašanih. 13,7 odstotka tistih, ki so v raziskavi sodelovali, na volitve ne bo šlo, devetnajst in pol odstotka pa se jih še ni odločilo.
Eno izmed vprašanj je bilo tudi, koga bi najraje videli kot predsednika vlade v naslednjem mandatu. Skoraj 40 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da ne vedo. 21 odstotkov in pol je izbralo Antona Ropa, Janez Janša in Borut Pahor pa sta dobila skoraj enak odstotek glasov. Sledi Andrej Bajuk s dobrimi štirimi odstotki.
Nekaj volivcev bodo pritegnila tudi znana imena, kot denimo Miloš Kovačič, Miro Petek, Maša Merc ali Eva Irgl. Takšnih, ki bi se odločili zanje, je skoraj 23 odstotkov, na odločitve preostalih 77 odstotkov volivcev pa znana imena ne bi vplivala.
Rezultate Medianine javnomnenjske raziskave je v studiu POPTV analiziral komentator 24ur Vladimir Vodušek.
Je volilna udeležba ključ letošnjih volitev?
Vsekakor, lahko bi rekli, da bodo celo tisti volivci, ki bodo ostali doma še bolj usodno odločali o volilnem rezultatu vsaj pri nekaterih levosredinskih strankah kot tisti, ki bodo prišli na volitve. Primerjava prvega in drugega merjenja namreč kaže, da je odstotek tistih, ki se bodo udeležili volitev, celo nekoliko padel, sicer samo za dve odstotni točki z 68 in pol na nekaj več kot 66 odstotkov. Znano je namreč,da imajo desnoredinske stranke bolj disciplinirane volilce
Če še bolj seciramo te podatke, vidimo, da je delež tistih, ki se bodo zanesljivo udeležili volitev, nekaj več kot 47 odstotkov. Prava bitka bo torej potekala za okoli 11 odstotkov tistih, ki pravijo, da se bodo najverjetneje udeležili volitev in osem odstotkov tistih , ki se bodo verjetno udeležili volitev.
So se razmerja med strankami v primerjavi s prvim merjenjem spremenila?
Rezultati prvega in drugega merjenja kažejo dokaj enako sliko, in sicer rahel vzpon liberalne demokracije - za nekaj manj kot dve odstotni točki, in rahel padec demokratske stranke - za eno odstotno točko. 33 odstotkov volilcev je še vedno neopredeljenih. Če merimo samo opredeljene volivce, pa je rezultat naslednji: 37 odstotkov bi jih volilo liberalno demokracijo in 25 odstotkov demokratsko stranko. Vendar je vse odvisno od volilne udeležbe, sicer se bodo ti odstotki verjetno obrnili v drugo smer.
Sicer pa je zanimiv podatek, kakšno je razmerje med levim in desnim polom pri opredeljenih volivcih. Če seštejemo odstotke Liberalne demokracije, Združene liste, Desusa in Slovenske nacionalne stranke ima levosredinski blok več kot polovico, 58 odstotkov, desni pol Demokratske stranke , Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke pa dobrih 42 odstotkov podpore. Vprašanje pa je, kdo bo dobil neopredeljene volilce, če bodo prišli na volitve.
Na odločitev skoraj četrtine volivcev bi, glede na raziskavo, vplivala znana imena…
No, ta podatek je zanimiv, saj je podoben tako pri liberalni demokraciji, kjer je 23 odstotkov vprašanih potrdilo, da je na njihovo odločitev vplival Miloš Kovačič na kandidatni listi. Pri demokratski stranki pa je na približno enak odstotek vplival novinar Miro Petek ter estradnici Eva Irgl in Maša Merc. Večine, okoli 77 odstotkov, pa prisotnost slavnih na listi ne gane in so torej, lahko bi rekli, zavezani oziroma zaupajo strankam, kar je na nek način razumljivo.
Skoraj 40 odstotkov vprašanih ne ve, koga bi izbralo za mandatarja…
Zanimivo je, da so vprašani na listo uvrstili tudi Boruta Pahorja, ki mu mandatarske kompetence pripisuje ravno toliko vprašanih kot Janezu Janši. Seveda je na prvem mestu Anton Rop, ki ima po oceni vprašanih veliko prednost pred zasledovalci, na četrtem mestu pa je Andrej Bajuk. Medianina raziskava kaže, da nekaj več vprašanih, pripisuje večjo mandatarsko kompetenco levosredinskim politikom, torej Ropu in Pahorju, kot Janši in Bajuku.
