Med sodniki vre

Uveljavljena plačna reforma v sodstvu je za sodnike "popolnoma nesprejemljiva", saj se je s 1. marcem bruto plača vrhovnega sodnika v povprečju znižala za dobrih šest odstotkov, je na današnji novinarski konferenci ocenil predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen. Ob tem je izrazil bojazen, da so "ob takšni plačni reformi pričakovanja za povečano storilnost sodnikov nerealna". Tu je Testen omenil predvsem program za odpravo sodnih zaostankov.

Sodniki se bodo množično pritožili

Testen je še dejal, da podpira vsa prizadevanja sodnikov, da se po pravni poti izvrševanje novih predpisov zadrži oz. prepreči. Ob tem je podprl ustavno pobudo Slovenskega sodniškega društva, ki je v sredo na ustavno sodišče vložilo pobudo za začetek postopka za presojo ustavnosti zakona o sodniški službi, zakona o sistemu plač v javnem sektorju in odloka o plačah funkcionarjev. Testen je tudi opozoril, da sodniki napovedujejo, da se bodo množično pritožili zoper sklepe sodnega sveta glede izplačila plač.

Testen ni za 'belo' ali kakšno drugo stavko

Obenem pa je Testen na sodnike naslovil apel, naj ohranijo sodniško držo in se pri oblikah nasprotovanja novi ureditvi plač omejijo na zakonsko predvidene postopke. Vse dokler opravljajo sodniško službo, jih namreč zavezuje kodeks sodniške etike, in sicer načelo predanosti pri izvrševanju sodniške funkcije in načelo varovanja ugleda sodstva z osebnih zgledom. S tem se je Testen odzval na nekatere "napovedi oziroma grožnje", da bodo sodniki izvedli belo ali pravo stavko. Ne podpiram teh groženj, je zatrdil Testen.

Izrazito podcenjeni sodniki

Splošno priznano in ugotovljeno je, da že nekaj let obstajajo nesorazmerja med plačami v javnem sektorju in da so sodniki v primerjavi z drugimi funkcionarji izrazito podcenjeni, je dejal predsednik vrhovnega sodišča. Plačna reforma je bila tako ves čas prikazovana kot poenotenje plačnega sistema, obenem pa je bila namenjena odpravi nesorazmerji. Med drugim je bila vedno na prvem mestu odprava nesorazmerij, ki so jih predstavljale prenizke plače sodnikov v primerjav z drugimi funkcionarji. "Uskladitev plač je zato za sodnike pomenila hladen tuš, saj so se praktično vsem sodnikom plače občutno znižale," je še dodal Testen.

Kot že omenjeno, se bodo plače vrhovnih sodnikov v povprečju znižale za več kot šest odstotkov, medtem ko bo največje znižanje doživela vrhovna sodnica, ki ima do upokojitve le še dve leti. Njej se bo plača znižala za dobrih 93.000 tolarjev bruto. Testen je opozoril, da bodo najkrajši konec pri teh spremembah potegnile ravno ženske z dolgo delovno dobo.

Sodniki hočejo več

Na novinarsko vprašanje, zakaj takšen odziv pri sodnikih, če so se plače znižale tudi najvišjim funkcionarjem v državi, pa je Testen odgovoril, da je ta poteza bolj njihova investicija, da se nekoliko izboljša njihova javna podoba. "Da to investirajo v svoj politični rating", je še dodal Testen.

Iz ministrstvu za pravosodje pa so sporočili, da bo v petek potekal sestanek v zvezi s plačno reformo v pravosodju. Na sestanek so vabljeni predsednik vrhovnega sodišča, generalna državna tožilka, generalni državni pravobranilec, predsednik upravnega sodišča, predsedniki vseh višjih sodišč, predsednica višjega delovnega in socialnega sodišča, predsednik sodnega sveta in predsednica Slovenskega sodniškega društva. Sestanka se bo udeležil tudi minister za javno upravo Gregor Virant.