Med pričami v zadevi Teš 6 tudi nekdanja ministra Križanič in Vizjak

Vizjak, gospodarski minister v času odločanja glede projekta Teš 6, je dejal, da je bil s strani vlade in v skladu s sprejeto strategijo razvoja energetike projekt prepoznan kot smiseln. Še danes je prepričan, da je bila odločitev zanj prava, tudi z okoljskega vidika, saj je proizvodnja elektrike z njim občutno manj umazana, kot je bila v bloku 5.

"Ne znam si predstavljati, kako bi bilo v zadnjem času energetske draginje z oskrbo z elektriko v Sloveniji, če ne bi imeli bloka 6," je dejal, ob tem pa zatrdil, da ne on ne takratno ministrstvo nista imela nič z odločanjem glede projekta v tehničnem in strokovnem smislu. Pri tem so zaupali stroki, ki takrat projektu ni nasprotovala, zato tudi sam ni imel nobenih zadržkov glede projekta.

Kot je dejal, je projektu pravzaprav nasprotovala le peščica politikov, po drugi strani pa je bilo predvsem iz lokalnega okolja, predvsem sindikata v Tešu in lokalnega odbora SD, kar nekaj pritiskov za njegovo pospešitev. To naj bi po njegovem tudi bil razlog za podražitev investicije s 700 milijonov evrov na milijardo evrov, saj je bil čas za odločanje zelo neugoden, dobavitelji energetske opreme pa v "kraljevskem" položaju.

Čeprav naj bi iz nekaterih dokazov in elektronske korespondence izhajalo, da bi se Vizjak lahko vmešaval v projekt, Rotnik je v enem od elektronskih sporočil celo zapisal, da je minister na enem od sestankov junija 2007 znorel, je Vizjak to označil kot čisto laž. Pojasnil je, da so se na takih sestankih zgolj zanimali za potek projekta in glede morebitnih težav, medtem ko sam niti ni bil seznanjen z bistvenimi sestavinami z Alstomom sklenjene pogodbe.

"Odločitev za projekt ni bila nikoli sporna, a danes smo tukaj zaradi morebitne poznejše spornosti izvedbe projekta. Vsekakor se distanciram od vseh očitanih malverzacij, ki naj bi sledile izvedbi posla, povezanih z izvedbo javnega naročila, s pogoji za dobavitelje in sklenitvijo pogodbe. Sodišče bo seveda ugotovilo, ali gre pri tem za kakšne odgovornosti posameznikov ali ne, žal pa to slabo luč meče tudi na projekt kot tak," je dejal Vizjak.

Med pričami je bil danes še en nekdanji minister France Križanič, ki je bil nekaj časa član nadzornega sveta HSE, znotraj njega pa tudi predsedujoči posebni revizijski komisiji, ki je za nadzorni svet preverjala različne posle znotraj skupine, tudi tega za šesti blok. Strokovne podlage za projekt je po njegovem pripravljala zunanja članica komisije Alenka Podbevšek, zato je tožilstvo danes predlagalo še njeno zaslišanje, sodni senat pa je temu ugodil.

Tudi Križanič je povedal, da je bila odločitev za investicijo dobra in to kljub podražitvi, saj je bila izračunana lastna cena proizvedene elektrike še vedno dobičkonosna. Kot je dejal, se je komisija ukvarjala predvsem z odločanjem o tem, ali projekt finančno "pije vodo", pri tem pa je dodal, da takrat pri izdelavi mnenja niso upoštevali cene CO2 kuponov, saj je bil njihov vpliv še neznaten.

Slednji se je namreč po njegovih besedah začel večati šele desetletje pozneje, a zaradi globalnega dviga cen je Teš še naprej lahko ostal konkurenčen. Še več, z višanjem cene kuponov se v primerjavi z drugimi zaradi novejše tehnologije konkurenčnost Teša povečuje, je na Rotnikovo vprašanje odgovoril Križanič.

Na celjsko sodišče je prišel tudi aktualni prvi mož HSE Tomaž Štokelj, ki je bil v času nastajanja projekta direktor trženja v podjetju. Med drugim je dejal, da HSE vsaj pri izdelavi prvih dveh novelacij investicijskega projekta ni sodeloval, zato takrat po njegovem spominu niti še niso mogli preverjati podatkov.

Danes je pričala še nekdanja vodja notranje revizije v skupini HSE Stanislava Boban, ki se je med drugim spomnila pregleda investicijskega programa za blok 6, ki takrat ni imel zaključene finančne konstrukcije oziroma ni bil v celoti finančno podprt. Ob tem je še povedala, da notranja revizija o ničemer ni nikoli odločala, pač pa je izdajala zgolj priporočila.