Med otroki je vse več nasilja, starši pa v šole prihajajo z odvetniki

Organizatorji so opozorili, da večino primerov nasilja šole uspešno obravnavajo in rešujejo znotraj svojih okvirov, v bolj zahtevnih in resnih primerih pa morajo poiskati pomoč zunanjih institucij, kot so centri za socialno delo, policija ali strokovni svetovalci. Kljub vsem vzvodom, ki so na voljo, nerešljiv izziv za šolo predstavljajo posamezni učenci, ki se ne odzivajo na nobeno obliko vzgojnih ukrepov in vzgojno delovanje šole.

Pogosto težavo predstavljajo tudi starši problematičnih posameznikov, ki šoli ne nudijo potrebne podpore in jo včasih celo načrtno ovirajo pri vzgojnem procesu. Občasno prihaja celo do pritiskov, groženj in nasilja staršev nad učitelji. Zaradi vsega naštetega je nujno razmisliti o sistemskih spremembah, ki bi šolam omogočile učinkovitejše reševanje teh izzivov ter zagotovitev varnega in vzpodbudnega okolja za učence in zaposlene, so pozvali organizatorji.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je v nagovoru poudaril, da je zagotavljanje pravice do varnega in spodbudnega učnega okolja v osnovni šoli ključnega pomena za uspešno izobraževanje in razvoj otrok, pri čemer je uspešno izobraževanje tisto, ki otroku omogoči, da se osamosvoji in razvije kot posameznik in član družbe. Ocenil je, da mnogi izzivi v šolah izhajajo iz spremenjenega dojemanja poklica učitelja s strani učencev, staršev in širše javnosti. "Med drugim starši v šole prihajajo z odvetniki, kar je pogosto razlog, da dobri učitelji svojega dela ne želijo več opravljati," je opozoril.

Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je spomnila, da je varno in vzpodbudno okolje nujen pogoj za zdrav razvoj otroka in uspešno delo v šoli. Poudarila je, da je zakonodaja, ki vzpostavlja prepoved kakršnegakoli nasilja nad in med otroki, jasna, kljub temu pa se v praksi porajajo številna vprašanja. Na ministrstvu po njenih besedah pripravljajo nov predlog zakona o osnovni šoli, ki bo med drugim naslovil tudi spremenjene okoliščine, povezane z varnim okoljem v šolskem prostoru, preprečevanjem nasilja v šolah in rabo elektronskih naprav. Preventiva je dokazano najmočnejše orodje za preprečevanje nasilja, je poudarila.

Predsednik komisije DS za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino Branimir Štrukelj je poudaril, da ima Slovenija kakovosten javni vzgojno-izobraževalni sistem, ki je po zadnjih podatkih in mednarodnih ocenah še vedno nadpovprečno kakovosten, opaža pa, da se trend obrača navzdol. Zato je izredno pomembno iskanje odgovorov na obstoječe izzive, je dejal. Državno sekretarko je pozval k razmisleku o zakonski okrepitvi strokovne avtonomije šole in učiteljev.

Bi morali mlajšim od 15 let omejiti dostop do socialnih omrežij?

Robert Vurušič iz Zveze aktivov svetov staršev Slovenije je izpostavil, da pojavnost fizičnega nasilja sicer upada, na drugi strani pa narašča spletno in psihično nasilje. "Kljub temu, da je večina staršev razumevajočih in sodelujočih, nasilje staršev nad učitelji narašča," je povedal. Zavzel se je za razmislek o omejitvi dostopa do socialnih omrežij otrokom do 15. leta starosti.

V nadaljevanju so ravnatelji in učitelji spregovorili o različnih oblikah nasilju na svojih šolah. Tako je med drugim ravnatelj Osnovne šole Ormož Andrej Šterman izpostavil porast subtilnih, škodljivih oblik konfliktov, ki posegajo v integriteto posameznika, prepričan je, da mora zakonodaja na področju šolstva slediti spremembam v družbi.

Učitelj na OŠ Bogojina Dušan Nemec je ocenil, da je morda za kadrovsko stisko oziroma pomanjkanje učiteljev krivo tudi kaj od tega, o čemer teče beseda na posvetu. Po njegovih besedah bi veljalo razmisliti tudi o ukinitvi možnosti anonimnih prijav.