Ob vašem obisku smo pričakovali, da bo prišlo tudi do podpisa sporazuma o vzpostavitvi letalskega prometa med državama, vendar se to ni zgodilo. Zakaj ne?
Nič ni spornega v odnosih med Slovenijo in Jugoslavijo. Čeprav bi danes lahko sporazum podpisali, letala še vedno ne bi poletela. Danes bi lahko nekaj podpisali, vi pa bi še meseca čakali na prvi let med Ljubljano in Beogradom. Zato smo pustili letalskim družbam, da se dogovorijo o aneksu. Tisto, kar naj bi mi danes podpisali, ni sporno.
Drugo odprto vprašanje je vprašanje premoženja slovenskih podjetij v ZRJ. Državi sta se v okviru sporazuma o nasledstvu dogovorili, da bosta to reševali na dvostranski ravni. Ali imate kakšen konkreten predlog?
Ne, nisem prišel v Ljubljano s konkretnim predlogom. Tudi Slovenija ga nima. O tem smo seveda govorili, zato sem predlagal, da najprej vprašamo strokovnjake. Naj oni začnejo dialog in prinesejo predloge. Del lastniških odnosov je urejen s sporazumom o nasledstvu. Vprašanja, ki niso rešena, pa naj najprej rešujejo strokovnjaki.
Ne moremo mimo dogodkov, ki so zadnje čase v središču svetovne javnosti. Kakšno je vaše stališče do terorističnih napadov v ZDA in predvsem do ameriških povračilnih ukrepov na Afganistan?
ZRJ je v celoti podprla protiteroristično akcijo ZDA, saj menimo, da je terorizem pošast, ki je zaznamovala prejšnje stoletje, in se žal ponovno pojavila na začetku tega stoletja. Mislimo, da ne gre le za napad na ZDA. Svetovni trgovinski center je simbol vsega sveta, saj so tu zaposleni ljudje različnih ras, veroizpovedi, nacionalnosti, in prav ta center so porušili. Naša podpora protiteroristični akciji pa bi se končala, če bi vse skupaj preraslo v vojno med dvema civilizacijama. To ne sme postati vojna proti neki religiji ali nekemu narodu. Po našem mnenju bo to, kar se je zgodilo 11. septembra, vplivalo tudi na Balkan. Narodi in države v regiji bodo imeli pri pomembnih političnih odločitvah bolj proste roke. Raste tudi vloga Evropske unije, in sicer za vsa odprta vprašanja v regiji.
Do sedaj se srbska, črnogorska in zvezna vlada niso uspele dogovoriti o prihodnji ureditvi. Črna gora napoveduje za april referendum o odcepitvi. Ali boste dopustili, da se odcepi na miren način, če se bodo Črnogorci tako odločili na referendumu?
Seveda. Nihče v Srbiji ne bo ponavljal starih napak. Glede tega smo dosegli dogovor, da se referendum izpelje čimprej. Marec ali april bi bila po našem mnenju optimalna. V tem trenutku je potreben še dogovor črnogorskih strank o pogojih za izvedbo referenduma. Najmanj koliko državljanov se mora udeležiti referenduma? Kdo ima volilno pravico? Kakšna večina je potrebna? Za nas je pomembno, da ta dogovor dosežejo in čimprej organizirajo referendum. Vsaka odločitev, ki bo v skladu s tem dogovorom, bo za Srbijo sprejemljiva. Nihče ne bo poskušal destabilizirati države ali pa zavrniti voljo državljanov.
