Med dejavniki tveganja za možgansko kap je tudi stres

Na spletni novinarski konferenci so pojasnili, da je možganska kap ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni. Zanjo vsako leto zboli približno 4000 prebivalcev. Čeprav pogosteje prizadene starejše, se lahko pojavi tudi pri mladih, celo pri otrocih.

Opozorili so, da je za zmanjšanje nevarnosti za pojav bolezni pomembno izogibanje dejavnikom tveganja za bolezen. Med njimi so, kot pri drugih srčno-žilnih boleznih, povišan krvni tlak, telesna nedejavnost, sladkorna bolezen, povišane maščobe v krvi, debelost.

Kot je pojasnil predsednik društva Matija Cevc, pa obstaja še več drugih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na nastanek bolezni. "Na veliko dejavnikov tveganja sploh ne pomislimo. Med drugim so to nespečnost, prekomerno garanje, izčrpanost," je dejal. Svetoval je, da upočasnimo tempo življenja. "Za vsakodnevne dejavnosti si je treba vzeti dovolj časa, da ne hitimo, saj nas to izčrpa. To povzroča nezadovoljstvo, kar privede do stresa. Stres povzroča nespečnost, to pa izgorelost," je dodal.

Če nas bolezen doleti, pa je pomembno hitro prepoznavanje znakov bolezni in ukrepanje. Po besedah Cevca lahko znake možganske kapi prepoznamo s pomočjo besede GROM (govor, roka, obraz, minuta oz. čas). "Treba je biti pozoren, če se nam zapleta govor, če nam oslabi roka, če se nam povesi kotiček ust. Posebej pomembno pa je hitro ukrepanje, da pridemo do ustrezne zdravstvene oskrbe. S tem namreč lahko preprečimo marsikatere zaplete ali dolgoročne posledice možganske kapi," je izpostavil.

Bolezen lahko vpliva na čutenje, zaznavanje, govor, gibanje, lahko pa povzroči tudi motnje sporazumevanja, mišljenja, čustvovanja ali vedenja. Prizadene lahko kogarkoli in kadarkoli, je nepričakovana in hitra, je opozorila strokovna sodelavka Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Vesna Radonjić Miholič. "Ko se bolezen zgodi, je sami dostikrat ne prepoznamo oz. jo skušamo odriniti. Zato nam življenje večkrat rešujejo bližnji, če namesto nas poiščejo pomoč," je dejala.

Nekatere posledice možganske kapi zlahka prepoznamo, mnoge pa ostanejo prikrite ali se pojavijo šele kasneje. Po besedah Radonjić Miholičeve pravo razsežnost posledic bolezni in njihov vpliv na življenje bolnika in njegovih svojcev

 bolnik in svojci prepoznajo šele, ko se bolnik začne ponovno vključevati v vsakodnevno življenje. Možgansko kap je označila za "bolezen tisočerih obrazov". Ker pa posledice bolezni posežejo tudi v družinsko življenje bolnika, bi jo lahko označili tudi za bolezen družine. Kot je opozorila, pa so med dejavniki, ki zavirajo okrevanje po bolezni, tudi nedostopnost zdravstvene mreže ter pomanjkanje spodbudnih programov in podpore v okolju.

Da je v bližini človeka, ki se je soočil z boleznijo, pomembna predvsem strpnost, je poudarila urednica revije Kapnik in bolnica po možganski kapi Zlatka Babšek. "Velikokrat sem morala pojasniti, da me je kap, le tako sem lahko umirila nestrpnost in neučakanost ljudi," je dejala. 

Predsednik Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Milan Čuček, ki je prav tako prebolel bolezen, pa je izpostavil pomen rehabilitacije. Individualno oblikovani programi celostne rehabilitacije namreč omogočajo hitrejše okrevanje bolnika.