Med 10. in 23. junijem vnovič akcija poostrenega nadzora hitrosti na slovenskih cestah

Lani je življenje zaradi neprilagojene hitrosti izgubilo kar 37 ljudi od skupaj 91 umrlih, kar pomeni sicer 20-odstotno izboljšanje glede na leto 2017 (46 umrlih). V prvih petih mesecih letošnjega leta se je zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 1110 prometnih nesreč, v katerih je življenje izgubilo 19 oseb. V primerljivem obdobju lani je bilo takšnih prometnih nesreč 1.300, umrlo je 15 oseb, v letu 2017 pa je v 1.140 nesrečah življenje izgubilo 21 oseb.

Delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti glede na število vseh prometnih nesreč je v letu 2018 znašal 17,9 odstotka in se je v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko povečal. V prvih petih mesecih letošnjega leta je znašal 16,7 odstotka, v primerljivem obdobju lani pa 18,4 odstotka.

Ponovno poostren nadzor merjenja hitrosti

Namen akcije Hitrost, ki bo tokrat trajala med 10. in 23. junijem, je zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti in zmanjšanje teže njihovih posledic, pri čemer bodo aktivnosti Agencije za varnost prometa usmerjene v preventivno delovanje na področju umirjanja hitrosti, policija pa bo medtem izvajala poostrene nadzore na številnih lokacijah po Sloveniji. Agencija za varnost prometa bo vse šole vožnje in pooblaščene organizacije pozvala k večjemu poudarku pri usposabljanju za voznike motornih vozil o nevarnostih, ki jih prinaša prehitra vožnja. V centrih za vozniške izpite bodo ocenjevalci kandidate za voznike posebej opozarjali na tveganja, povezana s hitrostjo. S hitrostjo so namreč povezani še drugi dejavniki tveganja, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti in tudi prekratka varnostna razdalja. 

Aprila so bile povprečne hitrosti na merjenih lokacijah nižje

Policisti so sicer že aprila letos v okviru omenjene akcije izvajali evropsko usklajeni maraton nadzora hitrosti na 611 lokacijah po vseh Sloveniji. Vpliv maratona hitrosti so preverili tudi na prikazovalnikih hitrosti "Vi vozite", ki so nameščeni na osmih različnih lokacijah po Sloveniji. Rezultati kažejo, da vozniki, ki se zavedajo nadzora, ravnajo bolj previdno, tudi tedaj, ko nadzor ni očiten. Tretjega aprila, ko je potekal maraton nadzora hitrosti, so bile povprečne hitrosti na vseh lokacijah precej nižje. V povprečju se je povprečna hitrosti na osmih prikazovalnikih zmanjšala za 2,7 km/h.

Da se povprečne hitrosti znižujejo, je pokazala tudi zadnja raziskava z naslovom Obdelava kazalnikov hitrosti na državnih cestah za leti 2017 in 2018, ki jo je za Agencijo pripravila Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Izsledki raziskav tudi kažejo, da so se povprečne hitrosti znižale še na državnih cestah, ki potekajo skozi naselja, kar je ključno z vidika tveganj za nastanek najhujših prometnih nesreč. Primerjava rezultatov analize za leto 2008 in rezultatov zadnje analize še kaže, da je bilo v desetletnem obdobju največje znižanje povprečnih hitrosti ugotovljeno na državnih regionalnih cestah izven naselja, kjer so se povprečne hitrosti znižale za 8 km/h oziroma za 11 odstotkov. Agencija ob tem opozarja, da so kljub spodbudnim podatkom povprečne hitrosti na državnih cestah v naselju še vedno nad omejitvami. Pri tem pa velja izpostaviti, da je več kršiteljev v nočnem kot v dnevnem času. Tedaj znaša delež prehitrih voznikov na regionalnih in glavnih cestah znotraj naselja 57 odstotkov, v nočnem času pa kar 67 odstotkov.

Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti so vozniki med 18. in 34. letom

V prvih petih mesecih letošnjega leta najbolj rizična skupina ostaja starostna skupina med 25. in 34. letom. Kot so sporočili iz Agencije za varnost prometa, so v obdobju zadnjih petih letih povzročitelji iz omenjene starostne skupine povzročili tudi največ prometnih nesreč. Najpogostejši povzročitelj prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je voznik osebnega avtomobila. V celotnem letu 2018 je bilo teh povzročiteljev kar 2.439, v prvih petih mesecih letos pa že 835.

Tudi za prometne nesreče s smrtnim izidom velja, da jih največ povzročijo vozniki iz starostne skupine med 18. in 34. letom. Delež povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom se je v tej starosti povečal iz 39 odstotkov v letu 2014 na kar 56 odstotkov v letu 2018. V prvih petih mesecih 2019 pa se je delež povzročiteljev nesreč s smrtnim izidom v tej isti starostni skupini znižal iz 64 na 40 odstotkov v prvih petih mesecih 2018.