Matevž Krivic: Svetlič ne izpolnjuje niti temeljnega ustavnega pogoja za ustavnega sodnika

Tudi Rok Svetlič je v zadnjem intervjuju na tretjem programu javne televizije sam priznal, da se s pravom praktično sploh nikoli ni ukvarjal, v zapisu, ki ga je objavil Dnevnik, ugotavlja Matevž Krivic. Svetlič je namreč izredni profesor za področje filozofije prava na Evropski pravni fakulteti Nove univerze. Na vprašanje na TV Slovenija, kaj pravni filozof je, je odgovoril, da se ukvarja s področjem, ki je nekje na preseku teh dveh disciplin. 

"S pravno prakso, o kateri morajo vsakodnevno razsojati ustavni sodniki v tisoč in več primerih na leto in jo morajo zato tudi zelo dobro poznati, pa ta kandidat stika sploh še ni imel," je bil v svojem zapisu kritičen Krivic. 

Ugotavlja, da je v tem pogledu pravni začetnik in ne pravni strokovnjak. Krivic se ob vsem sprašuje, kako bi lahko Svetlič postal ustavni sodnik, če niti temeljnega ustavnega pogoja za zasedbo tako odgovorne funkcije sploh ne izpolnjuje.

"Ustavno sodišče zdaj nujno potrebuje najmanj še enega sodnika desne nazorske orientacije. Ampak seveda vrhunskega pravnega strokovnjaka, ne pa takega, ki si upa trditi, da je pravo nekaj ne-moralnega, torej kar z moralo nima nobene zveze. Kandidirati takega človeka za ustavnega sodnika s strani predsednika republike je žalitev ustavnega sodišča in pravne države," je v pogovoru za našo oddajo dejal Krivic. 

Nekdanji ustavni sodnik si v levo-liberalno stran nagnjenem ustavnem sodišču želi vsaj še enega desno usmerjenega sodnika. "Zaradi nujnega nazorskega uravnoteženja ustavnega sodišča, da bi bile potem njegove presoje v javnosti lažje sprejete kot nepristranske."  Toda dodaja, da bi ta moral biti res vrhunski sodnik. Izpostavil je pravnika Janez Kranjca, ki pa julija letos na tajnem glasovanju v državnem zboru ni dobil zadostne podpore za ustavnega sodnika. 

Svetlič: Njegovo mnenje spoštujem, se pa z njim pogosto ne strinjam 

Svetlič je ob tem pojasnil, da imata s Krivicem že leta trajajoče polemike. Kot pravi, njegovo mnenje spoštuje, se pa z njim pogosto ne strinja in v tem ne vidi nobenega problema."Sprva sem se odzival na njegove zapise v pismih bralcev, sčasoma pa sem ugotovil, da to žal nima smisla. Opazil sem namreč, da ne glede na trud in pojasnila, vztraja pri svojem prvotnem stališču. Enega je od njih spet ponovil v današnjem zapisu. Podobno je z očitkom, da nisem pravni strokovnjak in tako naj ne bi izpolnjeval pogoja za kandidaturo. Razlog vidi v tem, da nisem imel stika s 'pravno prakso'. 

Svetlič pravi, da se vse svoje poklicno življenje ukvarja s pravom in človekovimi pravicami. "Ukvarjam se na način, na katerega se univerzitetni učitelji in raziskovalci s pravom ukvarjamo. In ni naključje, da večina ustavnih sodnikov prihaja prav iz teh vrst, saj ustavnopravni diskurz poteka na povsem drugačni ravni, za katerega pravnik, ki dela, denimo, v gospodarski družbi, na upravni enoti itd. ni usposobljen. Glavni izziv tu ni (le) aplikacija pravne norme na konkretno okoliščino, pač pa v prvi vrsti pojmovna opredelitev stika ene pravne vrednote z drugo, npr. dolžnosti zaščite javnega zdravja s svoboščinami posameznika. Ne morem, da ne bi opozoril še na tole: velika večina sedanjih in preteklih ustavnih sodnikov in sodnic prihaja iz akademskih vrst. Toda okoliščino, da kandidat oziroma ustavni sodnik nima za seboj 'pravne prakse', je gospod Krivic vendarle prepoznal kot 'škandal' le v mojem primeru." 

Glede očitka o tem, da trdi, da je pravo nemoralno, pa Svetlič pravi, da je to popoln absurd. "Pravo, to je rdeča nit mojega raziskovalnega ukvarjanja s pravom, je globoko moralno. Tega se premalo zavedamo, zato smo pri pravu prepogosto odklonilni. Pravo v demokratični državi temelji na vseh tistih temeljnih vrednotah dostojanstva, svobode in enakosti, ki jih postavljamo v jedro naše pravne civilizacije. Je pa res, da deluje drugače kot morala. Kot amoralni instrument in v primeru nekih težkih razkolov – z g. Krivicem sva debatirala o zadregi, povezani z Izbrisanimi, sem jaz zagovarjal, da je pravo ravno zaradi svoje strukture, ker ima jasno določene kanone, kaj je prav in kaj narobe, edino primerno za reševanje takih sporov, ki jih morala ne zmore. Morala bo vedno našla pro et contra in to je spirala, ki se ne bo nikoli končala. Pravo pa je edino, ki je zmožno končati tak spor. In samo dejstvo, da je neko srdito moralno napeto spravo sposobno zaključiti, končati, je po mojem mnenju prvi dokaz, da pravo v sebi je moralno, torej ima neke vrednote. Funkcionira pa drugače kot morala."

Je torej Svetlič pogosto napačno razumljen? "Mislim, da sem vedno narobe razumljen s strani istih oseb. V samem utemeljevanju neke odločitve je na voljo dovolj prostora, da se stvar popolnoma korektno razgrne in me ne skrbi, da bi bil kakšen izsekan del narobe razumljen. Seveda pa če nekdo prihaja z neko anticipacijo, dajmo reči morda celo predsodkom, je pa bliže temu, da bo neke besede razumel diametralno obratno, kot so bile povedane."

Na vprašanje, kakšno podporo pričakuje, pa je povedal, da se poskuša v celoti distancirati od pričakovanja, kaj se bo zgodilo v sredo. "Izhajam iz tega, da imenovanje na tako mesto ni pravica, ampak je velik privilegij in velika čast. Samo dejstvo, da sem v nekem postopku, je zame že velik dosežek."

Spomnimo, že vse od vložitve kandidature Svetliča za ustavnega sodnika je slišati pomisleke o njegovi primernosti. Med drugim smo poročali o njegovi domnevni izjavi o streljanju na migrante, nato pa je njegovo ustreznost za mesto ustavnega sodnika pod vprašaj postavilo še sodelovanje v glasbeni skupini Žabjak bend, ki v albumu z naslovom Aristokrat med drugim podaja rasistične in šovinistične opazke, homoseksualnost pa izpostavlja kot bolezen.  

Svetlič je zavrnil namigovanja, da naj bi na enem izmed posvetov govoril o streljanju migrantov in zatrdil, da teh besed ni nikoli izrekel, predsednik Pahor pa je še naprej vztrajal, da ima Svetlič med poslanci zadostno podporo za izvolitev na mesto upravnega sodnika. 

Tudi danes smo za komentar prosili tudi predsednika Pahorja, a njegovega odgovora nismo prejeli.