'Pri izginotju tovornjaka smo bili jaz in država žrtev prevare'

Gospod minister začnimo pri aktualni temi – vojni v Ukrajini. Slovenija je že vojaško pomagala s puškami, naboji in čeladami. Napovedali ste tudi krepitev vojakov v okviru Natovih sil. Je kocka že padla? Koliko slovenskih vojakov, kdaj in kam točno bo napotila Slovenija? 

Zdi se mi, da je slovenska moralna in zgodovinska dolžnost, da pomagamo Ukrajini. Moralna zato, ker se v Ukrajini bije za svobodo in demokracijo. Zgodovinska pa zato, ker je bila Slovenija leta 1991 v podobni situaciji. Če nam takrat naši zavezniki in prijatelji ne bi pomagali, mi ne bi zmogli obrniti oz. odbiti napada JA in se osamosvojiti. Tukaj Slovenija počne prave stvari. Seveda pa smo tudi člani zavezništva Nato in tukaj bomo tudi nosili pravični delež. Nato v tem trenutku zaradi vojne v Ukrajine krepi svoj deleže in svojo prisotnost v Ukrajini. Pogovarjamo se s Slovaško, da bi okrepili našo prisotnost. Trenutno so slovenski vojaki že v Latviji. Tam jih je 50 in ta številka bo ostala nespremenjena. Dogovarjamo pa se za namestitev vojakov na Slovaškem. Interno odločitev smo že sprejeli. To je, da nameravamo na Slovaško poslati do 200 vojakov.    

 Je časovnica že znana?
Časovnica je relativno znana. Prihodnji teden potujem na obisk k slovaškemu obrambnemu ministru, kjer bova dorekla vse podrobnosti. Ampak jaz nekako pričakujem, da se bo ta posebna Natova misija vzpostavila na Slovaškem tam nekje do poletja letošnjega leta.  

Ruska agresija na Ukrajino je dodatno zaostrila tudi situacijo na Zahodnem Balkanu. Bo Slovenija povečala število vojakov tudi v BiH? Misija EU pa predvideva dodatnih 500 vojakov. Gredo tja tudi Slovenci?
Sami lahko spremljate, da se stvari v Bosni in Hercegovini trenutno zaostrujejo. Zaenkrat na politični ravni. Je pa potrebno vedno zelo malo, da se iz politične ravni napetosti in konflikti prenesejo tudi med narod. Zato moramo biti zelo pozorni in previdni. Slovenija je na različnih forumih na te stvari tudi opozarjala. Zato smo veseli, da je misija Evropske unije takoj odreagirala in okrepila rezervne sile v Bosni in Hercegovini zato, da varujejo mir in varnost. Tam je zdaj dodatno nameščenih 500 vojakov. Med temi 500 rezervisti ni Slovencev. Obstaja pa možnost, da bodo del teh rezervistov tudi slovenski vojaki. Še zlasti zato, ker so nas nekatere države, ki so zelo obremenjene zaradi vojne v Ukrajini in tudi zaradi begunskih tokov, prosile, da bi del njihovega bremena prevzeli tudi v Bosni. Ampak o teh konkretnih stvareh se bova tudi dogovarjala s slovaškim obrambnim ministrom prihodnji teden na obisku. 

Danes je nad Hrvaško padel dron. Kaj lahko o tem poveste, od kod je prišel, čigav je? Je slovenski?
Pred par minutami sem govoril znova z našim hrvaškim kolegom, da sva si izmenjala zadnje podatke. Dron ni ne slovenski, ne hrvaški. Zaenkrat se proučuje, ali gre za ukrajinskega ali za ruskega. Je pa znano, da naj bi priletel z vzhodne strani, torej iz Madžarske v hrvaški zračni prostor. V prihodnjih urah bomo imeli pa tudi podrobnejše informacije. Ker gre za stvar, ki neposredno Slovenijo tudi zelo zanima, sva se s hrvaškim obrambnim ministrom tudi dogovorila, da si bova izmenjava informacije.  

 Koliko to zaostruje situacijo na Balkanu? 

Ta stvar bi bila pomembna, zelo neugodna, neprijetna, če bi ta dron priletel z južne strani tam v okolico Zagreba, kar bi pomenilo, da so se vzbudile neke napetosti in iz političnih dejansko prerasle v fizične. To bi bilo za Zahodni Balkan zelo slabo. Ampak zaenkrat te osnovne začetni podatki kažejo, da ta dron ni priletel z juga, ampak je priletel z vzhoda.  

Se strinjate s pozivi predsednika vlade Janeza Janše, naj NATO zapre zračni prostor nad Ukrajino? Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je jasno povedal, da bi to vodilo v neposreden spopad Rusije z zavezništvom Nata in temu nasprotuje. Kaj menite vi?
Pri tej točki je treba razumetu dve zadevi. Da je ukrajinski interes, da se vzpostavi to 'območje brez preletov' in na drugi strani, da je Nato obrambno zavezništvo. Mi Slovenci razumemo Ukrajino, da trenutno tam Rusija s svojo zračno močjo prevladuje nad ukrajinskim nebom. In to ima tudi določene posledice za premike po tleh. Zaradi te premoči v zraku, Rusi lažje prodirajo tudi v globino in zato je ukrajinski interes, da bi vzpostavili tako imenovano 'no fly' območje. Na drugi strani je pa Nato, ki je večkrat povedal, da se ne želi zaplesti v neposreden konflikt z Rusijo ter da gre za obrambno zavezništvo. Tako da Nato sedaj išče alternativne možnosti in te alternativne možnosti sta dve.

Eno je, da jim omogočimo oziroma doniramo posebna letala, da bodo Ukrajinci sposobni sami braniti nebo, ali pa, da jim zagotovimo zelo učinkovito in moderno ter protizračno obrambo. Vse trenutne sile se fokusirajo na to, da bi Ukrajincem zagotovili ustrezno zračno obrambo in rezultati so že vidni. Intenziteta ruskega delovanja v zraku se je v zadnjem obdobju zmanjšala in z dodatno dobavo ustreznega protizračnega orožja Ukrajini se bo ta ruska intenziteta še dodatno zniževala. Nato poskuša z drugimi ukrepi, s katerimi se izogne neposrednemu konfliktu z Rusijo, pomagati Ukrajini, da vendarle vzpostavi vsaj neko obliko 'območja brez preletov. Je pa jasno, da je v našem interesu, da se ta konflikt ne širi izven meja Ukrajine.  

Sedaj ste mi razložili situacijo, niste mi pa odgovorili na vprašanje. Ste zato, da se zračni prostor zapre tako, kot to pričakujejo Ukrajinci? 

Če to pogledava s pravnega vidika. Kdo je suveren nad zračnim prostorom, ki je nad Ukrajino? Ukrajina sama. In ukrajinska država je povabila različne države, da zavarujejo njeno nebo. Vsaj po pravni plati obstajajo razlogi za to, da vzpostavimo območje brez preletov. Tisti, ki pa temu nasprotujejo, pa poleg tega pravnega vidika zraven dodajo tudi ta praktični, ki se mu reče, da se želijo za vsako ceno izogniti konfliktu z Rusijo. 

Kdo potem v Sloveniji vodi obrambno politiko? Gospod Janša ali vi? Vi ste tukaj bolj zadržani, če vas prav razumem ...
Jaz delujemo v skladu z dogovori, ki jih imamo na nivoju zavezništva Nata. Popolnoma pa razumem ukrajinske potrebe in ukrajinske želje. Tukaj ne bi rekel, da gre za razdvojenost. Gre morda za različne poudarke. Govoriti o območju brez preletov je eno, bistveno pa se mi zdi, kako to doseči, da ne pridemo do neposrednega spopada z Rusijo. In to, kar zdaj počne NATO, se mi zdi absolutno smiselno, v smislu, da jim zagotovimo ustrezno protizračno orožje, da si bodo lahko varnost nad Ukrajino zagotovili sami. Skratka, morda gre za različne poudarke, ampak končni cilj pa je isti, ne glede na to, kaj kdo razpravlja. To je, da z ukrajinskega neba spravimo ruske bombnike in lovce, zaradi tega, da nimajo premoči v zraku.  

Z vojno povezane so tudi človeške tragedije in žalostne begunske usode. Tega lahko spremljamo precej. Že dva milijona ljudi je prebežalo iz Ukrajine. Vaša NSi je v primerjavi z retoriko iz leta 2015, ko je Slovenijo prečkalo preko pol milijona beguncev iz Bližnjega vzhoda, obrnila ploščo in kaže veliko solidarnosti za prebežnike iz Ukrajine. Kje so tu zdaj "koncepti zadrževanja v prvi varni državi"? Ali obstaja nevarnost, da ločujete na prave in neprave begunce?  

Ne, te nevarnosti ni. Zdi se mi, da smo dolžni pomagati Ukrajincem. Nenazadnje gre za vojno, ki jo niso zakuhali oni, ampak jo je zakuhala Rusija. Ta napad je bil popolnoma neizzvan, vsak dan lahko spremljamo tragične zgodbe in žalostne slike iz ukrajinskih mest. Vesel sem, da smo Slovenci odprtega srca in da smo se maksimalno potrudili in tudi da Ukrajincem na različne načine pomagamo. So pa te slike drugačne. V Slovenijo predvsem prihajajo ženske z otroki, medtem ko so v preteklosti prihajali mladi fantje. To so različne slike ene in druge vojne. Zdi se mi, ko pogledamo samo slovensko dušo, ko je šlo za pomoč tistim, ki so dejansko bežali pred vojno, so bili Slovenci vedno odprti. Saj veste, da smo v devetdesetih letih sprejeli 80 tisoč beguncev z Balkana zaradi balkanskih vojn. Zdaj bo končna številka zagotovo več tisoč ukrajinskih beguncev in zdi se mi prav, da na takšen način pomagamo. 

Vi ste deklariran krščanski demokrat, ampak vrhovni poglavar Cerkve – Papež Frančišek ni razlikoval med nobenimi begunci – ne po razlogih za beg, ne po barvi kože, ne po veri ...
Ne vem, zakaj me želite prepričati, da ločujem. Jaz ničesar ne ločujem, so pa bistvene razlike. Begunci, ki prihajajo iz Ukrajine, gredo po vseh normalnih postopkih čez mejne prehode, kar pomeni, da se na mejnih prehodih legitimirajo in opravljajo popolnoma legalen vstop v prvo sosednjo državo in tudi nadaljujejo pot. Med tem, ko so pa morda tisti migranti, ki so prihajali z južne smeri, niso uporabljali mejnih prehodov, ampak so v državo vstopali ilegalno. In zdi se mi normalno, da vsaka država želi vzpostaviti nadzor na svojem teritoriju, da ve, kdo vstopa v državo, da ve, kdo prihaja. Za tiste, ki so v Slovenijo vstopili na legalen način in zaprosili za zaščito, mi povejte, kdaj smo imeli drugačen odnos do njih? Ampak želimo pa, da se tudi v teh primerih pravna država spoštuje in da se postopki, ki so predvideni za vstop v državo, tudi spoštujejo. 

Pojdiva na naslednjo temo – vlaganje v vojsko in njeno promocijo. 780 milijonov evrov za vojsko v naslednjih šestih letih se je sredi zdravstvene krize zdel enormen in nesorazmeren znesek. Vojna v Ukrajini bi javno mnenje o tem lahko spremenila. Zakaj se bojite referenduma o vlaganju v vojsko? 

Ne da si ga jaz ne želim, ampak ustava v 90. členu določa, da referendumi o štirih stvareh niso dovoljeni. In očitno je ustava te stvari postavila tako visoko, da o teh stvareh referenduma ne more biti. To pa je spoštovanje človekovih pravic, finančni zakoni, ratifikacije mednarodnih pogodb in nujni ukrepi za obrambo in varnost države. Zakonodajalec je te štiri stvari izpostavil kot tiste ključne za normalno delovanje države, za ohranjanje neke pravne in fizične varnosti. Zato o teh stvareh ni debate in ni referenduma.  

Ampak pravo je živa stvar ... 

Pravo je vedno živa stvar, se strinjam z vami, ampak dokler je ustava takšna, kot je, smo dolžni to spoštovati. Se pa zdi zelo pomembno, da je zdajšnji razvoj dogodkov pokazal, kako prav smo imeli. V preteklosti me je marsikdo zasmehovali zaradi teh prizadevanj, da vlagamo več v obrambo in varnost. Norca so se delali, češ, kdo pa nas ogroža. Spomnite se nekaterih poslancev, ki so še teden dni pred rusko invazijo govorili češ, nobene vojne ne bo, gre samo za zastraševanje ... In prav te zgodbe v Ukrajini so nam vsem dokazale, da mir ni nekaj samoumevnega, ampak nekaj, za kar si moramo prizadevati vsak dan in vanj tudi vlagati, in da je mir tista osnovna dobrina, na kateri gradimo vse ostale stvari. Brez miru ni možno razvijati vseh ostalih družbenih podsistemov. Govoriva od gospodarstva, zdravstva in sociale. In da, teh 780 milijonov evrov je bil minimum od minimuma po desetih letih silovitega varčevanja v Slovenski vojski. Ta denar je bil racionalno izbran, dobro premišljen zato, da sploh lahko zagotovimo preživetje Slovenske vojske. Najprej smo sami odgovorni za to, da zagotovimo svojo varnost, šele potem lahko računamo na pomoč drugih, in, če se vsaj malo še poigrava s številkami.  

Veste, teh 780 milijonov evrov na šest let pomeni, da za našo varnost in obrambo namenjamo en odstotek državnega proračuna. Zdi se mi, da en odstotek državnega proračuna za mir in varnost ne more biti preveč. Drugi pomemben podatek: naši obrambni izdatki – ko so rekli, kako smo v času zdravstvene krize razmetavali z denarjem in podobne neumnosti – so kljub sprejemu tega zakona še vedno na 25. mestu med tridesetimi državami Nata. Skratka, kljub vsem tem izdatkom, smo na repu med vsemi državami. Za investicije smo na 26. mestu. Zato je bilo včasih na zasedanjih z mojimi kolegi precej neprijetno. Veste, nekatere države, ki so v slabši gospodarski kondiciji, kot je Slovenija, so nas spraševale, zakaj morajo njihovi davkoplačevalci plačevati tudi za našo varnost. Jaz sem ostal brez odgovora. Vsi pa vemo, kje je odgovor. V naših notranjepolitičnih razmerjih, kjer so nekateri to uporabil kot način za pridobivanje političnih točk in strašili s tem, kako se namenja za obrambo in varnost, ni pa za zdravstvo, kar je čista laž. Moramo uporabiti ta izraz – laž. Ker zaradi tega, ker smo vlagali v obrambo in varnost, niti en resor ni utrpel škode. Celo več, v zdravstvo se je vložilo toliko, kot nikoli doslej v zgodovini. Sprejet je bil zakon za dve milijardi novih investicij v naslednjih desetih letih. Tako da tukaj je treba številke pošteno položiti na mizo in povedati, da smo delali tisto, kar je bilo potrebno. Danes se znova in znova kaže, da smo imeli prav. 

Kako naj državljani vladi zaupajo politiki pri milijonskih nabavah vojaških avionov, helikopterjev oklepnikov in druge opreme, ko pa pristojne inštitucije ugotavljajo, da ste bili pri nabavah zdravstvene opreme neučinkoviti – tudi vaše ministrstvo. Nekateri ministri so se celo znašli v policijskih postopkih ...
Gre za dve popolnoma različni zadevi. Pri zaščitni opremi v času covida je šlo za hipne, nujne postopke, ker smo želeli obvarovati čim več človeških življenj in čim hitreje dobaviti zaščitno opremo. Pri obrambno-varnostnih nabavah gre pa za dolgoročne postopke, ki so zelo transparentni in tudi zelo dolgotrajni. Tudi, če mi danes denar imamo, ne pomeni, da bomo jutri to opremo tudi dobili. 

Mogoče gre bolj za zaupanje kot sam postopek ...
Se strinjam. In ravno zaradi tega, ker vem, kako je tukaj zaupanje pomembno Če zapravimo zaupanje, praktično ogrozimo celotno obrambo in varnost, ker bodo vse prihodnje obrambne nabave ogrožene. Ves čas sem si prizadeval, da vse nabave peljemo preko sistema 'država državi', da ni nobenih posrednikov, da ni nobenih čudnih zgolj z razpisi in podobnimi stvarmi, da je to tisti model, ki nas varuje vseh stranpoti pri tovrstnih nabavah. Veliko večino te opreme nabavljamo točno po tem sistemu. Ko sprašujete, zakaj milijoni ... Gre za visokotehnološko opremo. Trenutno kupujemo tisto, kar je najboljše na trgu, ker ne kupujemo za jutri, ampak kupujemo za naslednjih 20–30 let. Prav tako ne kupujemo zastarelih modelov, ampak nove, tiste, ki so na trg šele prišli, ker želimo imeti tehnološko najbolj razvito opremo in ta oprema žal stane. Ampak se pa tudi pri nabavi te opreme priključujemo drugim državam, recimo OCCAR, da dosežemo, kljub slovenski majhnosti, iste cene, kot recimo države, ki naročijo veliko število tovrstnih proizvodov.

Malce bom še vztrajal pri zaupanju, gospod minister. Vaša zgodba s fantomskim tovornjakom, s katerim ste najprej izgubili stik, nato pa se je izkazalo, da je šlo za prevaro, pa poziranje s podjetnikom Jocom Pečečnikom ob dobavljenih maskah, ki so se potem izkazale za napačne, on pa je ostal brez plačila 4,8 milijona evrov, zaradi česar še vedno toži zavod za blagovne rezerve. Vse to niso zgodbe, ki bi vlivale zaupanje ... 

Jaz se lahko z vami strinjam, če jih tako prezentirate, kot jih vi. Ni so pa te stvari točne. Najprej, če začneva s tem famoznim tovornjakom, ki ga zlasti opozicija neprestano izrablja. Jaz sem zgolj na vaši televiziji povedal informacijo, ki sem jo dobil od pristojnih. In to je, da v tistih težkih časih, ko so medicinske sestre jokale, ko ni bilo zaščitne opreme, je bila ključna vsaka dobava, vsakega tovornjaka. In ko smo vsi pričakovali, kdaj bo prišla prva naslednja dobava, so pač pristojni, ki so za te stvari skrbeli, rekli, da tovornjak prihaja. Jaz sem to sporočil na televiziji, zaradi tega, da bi vsaj nekoliko razbremenil to napetost, ki je takrat vladala v družbi. Na koncu se je izkazalo, da je šlo od samega začetka za prevaro nekega bosanskega poslovneža, ki je po telefonu ves čas zavajal naše pristojne in s tem tudi mene. In zdaj, opozicija in tudi vi, želite to prezentirati, da sem jaz izgubil tovornjak, da smo mi tako nesposobni, da smo ta tovornjak izgubili. 

Mogoče ne gre za nesposobnost, mogoče gre za naivnost ... 

S tem se lahko z vami strinjam, ampak, tukaj smo bili mi kot država in jaz osebno, žrtev prevar. To smo delali v dobri veri. Ta posel je opravljalo neko podjetje, ki se je ukvarjalo z dobavo tovrstne opreme. To ni bil kar nekdo, ki se je pojavil danes. Ravno zato, ker je šlo za verodostojno podjetje, ki je že v preteklosti dobavilo zaščitno opremo, je bila verjetnost, da je stvar resnična, vsekakor na mestu. Mene križati ves čas, vključno z vašo televizijo in vso opozicijo, zaradi tega, ker sem bil tudi jaz žrtev te prevare, in to prezentirati, kot da se je to zgodilo meni, se mi ne zdi korektno. Razumem pa, da je zelo zelo uporabno. Bi pa bil žrtev tovrstne prevare vsak, kdor bi sedel na mojem mestu in Slovenija v vsakem primeru. 

Pojdiva na oglaševalsko kampanjo za povečanje interesa za poklic vojaka. To je nekako zgodba vašega mandata. Poskušali ste povečati interes za poklic vojaka. Vaši kritiki pa pri tem opozarjajo, da gre za netransparentno in nesmotrno trošenje davkoplačevalskega denarja, ki da ste ga kanalizirali tudi v žepe blizu koalicijskih strank ... 

Gre za še ene politične manipulacije. Pojdiva lepo po vrsti skozi dejstva. Te pogodbe, ki je znašala milijon dvesto tisoč evrov z agencijo Pristop, nisem podpisal jaz, ampak jo je podpisal moj predhodnik Karl Erjavec. Če bi, ko sem jaz prišel na dolžnosti, to pogodbo prekinil, bi me vi najprej obtožili, da sem maščevalen in da čistim vse, kar so naredili moji predhodniki. Vi sami veste, da sva bila s Karlom Erjavcem v številnih spopadih, ampak nikoli pa nisem bil maščevalen in nikoli nisem trdil, da se je svet z mano začel in končal.  

Kar je bilo narejenih/narejenega v prejšnjih mandatih drugih ministrov, sem jaz v svojem mandatu nadaljeval, tudi s to pogodbo. Druga stvar, ki je pomembna. Ta pogodba je bila napisana tako – ravno zaradi varovalke, da denar ne bi odtekal ne vem kam, – da agencija Pristop s svojim strokovnim znanjem in pristopom določa, kako bo teklo oglaševanje in na katerih mestih se bo oglaševalo. Če bi jaz posegel v ta sistem, bi me spet križali, češ, da posegam mimo pogodbenih določil in zlorabam svoja pooblastila. To bi bil naslednji korak. Dobil sem številne pozive – gospod Savič in še nekateri so konstantno pisali, kako naj posežem v to in delam mimo pogodbenih določil, naj avtoritarno določam, kaj ja in kaj ne. 

Želel sem, da se pogodba izvede tako, kot je zapisana v skladu s pogodbenimi določili, ker na koncu bo tudi izvajalec odgovarjal za vse, kar je storil. Zakaj so oni nekje oglaševali, nekje pa ne, je vprašanje za njih. Najeli smo jih ravno zato, ker so strokovnjaki in ker smo ocenjevali, da medijski prostor bolje poznajo kot mi. 

Če pogledamo statistike vašega ministrstva. Kot ste dejali, država je 1,2 milijona evrov porabila, da je skupno sklenila 645 pogodb o zaposlitvi ter nekaj več kot 100 štipendij. To pomeni, da bi vojska za vsako novo pogodbo o zaposlitvi plačala več kot 1500 evrov. Učinkovito?
Lahko razpravljamo o učinkovitosti, ampak vi morate razumeti dejstva, ki pa so, da je vojska v zadnjih desetih letih konstantno imela negativne številke. To pomeni, da je iz vojske vsako leto odšlo več ljudi, kot je vanjo vstopilo. Razumem, da so moji predhodniki poskušali z vsem, tudi nekonvencionalnimi stvarmi, da bi te trende obrnili. Veliko denarja je bilo za to porabljenega, jaz se tukaj z vami strinjam, ampak treba pa je priznati, da rezultati so. 

Po desetih letih smo leta 2020 in 2021 prvič ponovno beležili pozitivne številke. Kar pomeni, da je leta 2020 v slovensko vojsko prišlo več ljudi, kot je iz nje odšlo. Isto velja za leto 2021. In to v času izjemne gospodarske rasti in izjemne zaposlenosti. Meni se zdi to fantastičen rezultat. Vojska je bila v preteklosti vedno taka – ko je šlo gospodarstvu slabo, je bil priliv v vojsko, ko je šlo gospodarstvu dobro, je bil odliv iz vojske. Doseči najboljše rezultate v času, ko ima Slovenija zgodovinsko visoko zaposlenost, se mi zdi to izjemna stvar. To pa absolutno ni posledica samo te promocijske kampanje, o kateri zdaj govoriva. To je komplementarno tudi z drugimi ukrepi. Ni dovolj samo, da promoviraš nek poklic, če morda ljudje v njem ne vidijo perspektive. Ta promocijske kampanje nam je pomagala pri tem, da je bil vojaški poklic znova viden, da se je o njem govorilo, da je bil, če smem tako reči, ljudem na meniju. 

Ključna stvar, ki pa se je zgodila in obrnila v tem času, pa je, da smo zelo izboljšali status vojaka in da smo začeli modernizirati slovensko vojsko. Uredili smo status po 45. letu, plače so se v tem času precej dvignile, tudi zakon o službi v Slovenski vojski je bil sprejet in vojakom prinaša še določene druge ugodnosti. Kar se tiče samega statusa vojaka, je bilo veliko narejenega, ker sem vedno trdil, da je zadovoljen vojak najboljši promotor slovenske vojske. Hkrati pa smo začeli tudi z modernizacijo vojske in so tudi vojaki videli, da je neka perspektiva. Zato niso odhajali v takšni meri kot v preteklosti, ker so videli, da na koncu tunela vendarle gori luč in da se bo vojska v doglednem času modernizirala. 

Kaj pa vaše aktivnosti? Kot obrambni minister, pa tudi prej, ste se udeležili več vaj in dogodkov. Preizkusil ste se kot tankist, pehotnik, v metanju bombe ali v streljanju z raketometom, leteli ste tudi z vojaškim lovcem F16, si z blatom, malce teatralno umazali belo srajco ... Je to vojski bolj koristilo ali škodilo? 

Če pogledate statistike, potem lahko ugotovite, da se je po mojih nastopih interes, na primer za prostovoljno služenje vojaškega roka, povečal tudi za 400 odstotkov. Kaj je bila poanta mojih nastopov, aktivnosti in akcij? Težava, s katero smo se soočili, je bila, da ko smo organizirali medijske dneve, je bila vaša medijska pozornost usmerjena na en dan. Dogodek ste predstavili, ga pokrili in potem se je zgodba zaključila. Z enim dnevom medijske pozornosti mi enostavno nismo zmogli rekrutirali dovolj mladih.  

Zato smo se začeli spraševati, kaj lahko storimo, da bo zgodba drugačna. Vedno sem trdil – če bomo delali iste stvari, ne moremo pričakovati drugačnih rezultatov. Edina stvar, ki je še bila, je, da minister nastavi hrbet, da se bo okrog njega polivala gnojnica, da se bo okrog tega veliko govorilo. Ampak bistvena stvar pa je, da bo razpravo o teh stvareh ostala na agendi več kot en dan. 

Ampak obstala je bolj v obliki šaljivih komentarjev, pikrih pripomb, zgražanj ... Vsaka reklama je dobra reklama? 

Absolutno, ampak govorim o empiričnih rezultatih. Po mojih fotografijah in aktivnostih, ki sem jih imel za Slovensko vojsko, se je interes povečal za 400 odstotkov. To vam dokazuje statistika. Cilj je bil vsekakor dosežen. Zame ni problem, da so mene zasmehovali, če je zaradi tega vojska napredovala, če se zato več mladih odločilo za prostovoljno služenje vojaškega roka. Dosegli smo velike stvari. Si predstavljate, še pred petimi leti je 60 mladih prostovoljno služilo vojaški rok. Po vseh teh zgodbah, ko so se nekateri delali norca, se je v letu 2021 za to odločilo 600 mladih. Vesel sem, da rezultati so. Vesel sem tudi, če so moje fotografije koga zabavale in ga razveselile. Ampak na koncu štejejo samo rezultati. 

Bili ste deležni očitkov, da želite ustanoviti svoj West Point. Ob tem je glede ustanavljanja vojaške akademije bilo slišati številne očitnke s strani obramboslovne stroke. Da gre za notranji vojaški zavod, izključen iz sistema izobraževanja, da gre za nesprejemljivo lobiranje SV preko dveh političnih strank SDS in vaše. Gre za ustanavljanje zasebne vojaške šole, celo s političnim predznakom in javnim denarjem? 
Ne, to ne drži. Dejstva so, da smo želeli Slovensko vojsko in naš izobraževalni sistem narediti primerljiv z Natom. Vojska in vse stvari, ki so povezane s tem, je danes znanost in ima tudi po klasifikaciji v znanosti posebno mesto. Zato smo mi dolžni habilitirati tudi profesorje, ki se bodo striktno ukvarjali z vojaško znanostjo. Zato so potrebni zavodi, o katerih govorimo. Rekel bi, da je tukaj šlo za nekoliko ljubosumja, ker so se nekatere fakultete ustrašile, da jim bomo pobrali študente. Zlasti obramboslovje na FDV se je balo, da bi del študentov izgubili, saj bi ti odšli na ta posebej vzpostavljen vojaški zavod. Toda vsi strahovi so popolnoma odveč. Po prvih negativnih odzivih smo naredili še en krog posvetovanj in se tudi pogovorili z vsemi rektorji štirih slovenskih univerz. Prišli smo do novega besedila zakona, ki bo zdaj tudi na novo vloženi, je v Državnem svetu že dobil zeleno luč. Bistvena stvar pa je ta, da bodo tudi za ta vojaški zavod veljali popolnoma enaki standardi kot v javnem in visokošolskem sistemu. 

Torej profesorji bodo morali biti habilitirani po istem postopku, kot kot vsi ostali profesorji na drugih fakultetah. In ta vojaški zavod bo tudi moral izpolnjevati iste standarde, kar pomeni, da bo del javnega visokošolskega sistema. Gre za spremembo besedila. Smo tudi umaknili stvari, ki so bile za nekatere sporne. Prisluhnili smo vsem kritikam, nanje tudi odgovorili in sedaj imamo novo besedilo, za katero verjamem, da ne bo nobenih težave in da bo sprejeto. Zavod potrebujemo, ker danes potrebujemo visoko izobražene vojake. Danes je vojska postala visokotehnološka znanost. Obstajata oprema in tehnika, kjer resnično potrebujemo izvrstno izobražene ljudi, ki pa imajo tudi širok pogled na svet. Skratka, samo vojskovanje in pa tudi sama vojska se je v zadnjih letih zaradi napredka te tehnike bistveno spremenila. 

Pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami ste NSi oglaševali kot stranko z najboljšim gospodarskim programom – s poudarkom na umiku države iz ekonomije. V praksi pa je vlada nacionalizirala Savo. NSi pa je tudi intenzivno politično kadrovala; na Darsu, v Holdingu Slovenskih Elektrarn, na Agenciji za varnost v prometu. Ali govorite eno, delate pa drugo?
Ne, to ne drži. Vedno vztrajamo na istem programskem določilu, ki ga imamo. Nikoli pa sami za sebe nismo trdili, da imamo najboljši program. To so ugotavljali drugi, tudi vaši kolegi, ko so preučevali različne programe in prišli do zaključka, da ima Nsi najboljši gospodarski program. Mi smo na to ponosni. Glede teh vaših opazovanj, da se ne držimo programa, da eno delamo, drugo pa govorimo, moram reči, da to ne drži. Mi še vedno zagovarjamo, da se mora država umikati iz gospodarstva, zlasti pri stvareh, ki niso strateško pomembne za Slovenijo. Smo pa v programu tudi zapisali, da je infrastruktura v krajih, med katere sodijo tudi avtoceste, vedno stvar, za katero želimo, da jo ima država v svojih rokah. Tukaj ni šlo za nobene vsebinske spremembe. Če država je za nekaj odgovorna, potem je prav, da tudi kadruje kompetentne ljudi. Vesel sem, da je bil na Dars prek nadzornih svetov imenovan zelo kompetenten človek. To je Valentin Hajdinjak. Sodite ga po njegovih rezultatih. Zdi se mi, da Dars dela odlično, da je pokrenil številne projekte, ki so stali, številne nove cestne povezave. Naredil je stvari, ki so bistveno povečale pretočnost slovenskih avtocest, naj spomnim na prepoved prehitevanja tovornjakov. 

 Včasih ste krivični do nas, ker se osredotočate na neko stvar, ki ni bistvena, ne pa na njegovo delo. Vaša kritika bi bila upravičena, če bi recimo država v Dars imenovala ljudi, ki bi bili nekompetentni in ne bi dobro opravili svojega dela. Moja ocena pa je, da v Darsu zelo dobro delajo in da so se v tem času vsekakor izkazali. Skratka, tukaj je Nova Slovenija absolutno na liniji, to je odgovornost države. Na odgovornost moramo imenovati najboljše ljudi in smo tudi jih. Glede Save pa iskreno povem, da smo bili skeptični. V čem je poanta to, da država postane hotelir. Vendarle smo prepričani, da te hoteli ne bodo nikamor odšli, da jih ne bo nihče odnesel, ampak da je bistveno, da dobijo odgovornega lastnika, lastnika, ki bo v te hotele vložil milijone, da bodo ponujali dobre storitve, da bodo turisti prihajali, s tem pa bo tudi Slovenija bogatejša. Več obiska bomo imeli, bolj se bo polnil državni proračun in bolj se bo razcvetel naš turizem.  

Na to stvar smo pristali, ker so obstajali nekateri namigi, da se ta stvar naj ne bi prodala najboljšemu lastniku, in smo na to rekli v redu, potem pa v vmesnem obdobju pristajamo na še en korak. Torej, da država najprej konsolidira celotno lastništvo Save in potem poišče najbolj odgovornega lastnika. Še vedno nismo za to, da država dolgoročno vztraja kot lastnik v Savi, ampak da lastništvo konsolidira in poišče odgovornega lastnika, ki bo imel predvsem kapital, da bo te hotele razvijal in ponujal kvalitetne storitve. 

O tem bo verjetno odločala že naslednja vlada. Ampak, gospod Tonin, kaj pa recimo naslednja kritična infrastruktura. To je seveda energetika, ki spada v resor vašega ministra Vrtovca. Tektonske spremembe, velike menjave od Roberta Goloba, Andreja Ribiča, Martina Novšaka. Vsi dolgoletni in uspešni šefi svojih družb so morali oditi. Ali NSi pred pričakovano gradnjo drugega bloka nuklearke jemlje ta resor v svoje kadrovske lovke? 

Ne, Nsi nič ne jemlje v svoje kadrovske lovke. To je še en konstrukt, ki se ga nam konstantno lepi, češ, da mi prevzemamo nekaj dolžnosti v energetiki. Nova Slovenija jih ne prevzema. Tudi ne drži, da je kdorkoli odstavilo gospoda Goloba ... 

Ni dobil novega mandata ... 

Ampak tukaj je treba vedno znova poudariti, da ga ni nihče zamenjal, ampak da samo ni dobil novega mandata, in to je bistvena bistvena razlika. Po moji oceni je ključno, da tudi na področju energetike, ki bo zlasti po tej ukrajinski krizi strašansko pomembna stvar, dobimo sposobne in kompetentne ljudi, ki bodo znali s temi sistemi dobro upravljati v korist države. To je ključna stvar, ki mene zanima. 

Ali je eden od teh ljudi tudi morda človek iz kabineta gospoda Vrtovca Blaž Košorok. Omenja se ga kot najverjetnejšega naslednika gospoda Novšaka na čelu Gena. Čigava zgodba je torej to – Nsi-jeva, SDS-ova, skupna?
Blaž Košorok je član SDS. Je pa zagotovo izjemen strokovnjak na področju energetike, ki je že v preteklosti opravljal številne dolžnosti. Nenazadnje tudi ljubljanski župan Zoran Janković ga je večkrat pohvalil, pa ni ravno iz desnega miljeja. Še enkrat, dajte ljudi soditi po njihovih kvalitetah in kompetencah, in ne po tem, kaj so po osebnem prepričanju, levi ali desni. Ko bo Slovenija enkrat dozorela, da bomo ljudje del njihovih sposobnosti, ne pa po njihovem prepričanju, potem se nam obetajo dobri časi. 

"NSi bo presenečenje naslednjih volitev," ste dejali na nedavni programski konferenci. Toda zadnja javnomnenjska anketa Mediane, ki so jo opravili za POP TV, vam za zdaj kaže manj podpore, kot denimo Počivalškovem projektu Povežimo Slovenijo. Se bojite, da bi NSi znova postala šele tretja opcija na desnici? 

Jaz se tega ne bojim. Za nas je ključen trend. Ena izmed stvari, ki jih mi redno spremljamo, je zbiranje vseh anket skupaj. Imate posebno spletno stran volina-napoved.si, kjer lahko računate konkretne mandate. Nova Slovenija se giblje nad rezultatom zadnjih državnozborskih volitev. To me navdihuje z optimizmom, ker v teh težkih časih, ko je praktično padalo po nas z leve in desne, je izboljšati rezultat zame uspeh. Sem pa miren. Nova Slovenija ima tudi tokrat odličen program, ki ga je že potrdila in sprejela. Imamo izjemno ekipo, ki se je dokazala, da zna in zmore delati. Če kaj, potem je naša ministrska ekipa Sloveniji dokazala, da smo motivirani, da želimo delati in da znamo tudi premikati nemogoče stvari. In tretja stvar, ki je ključna – naše članstvo. Enostavno je biti predsednik stranke, ki te podpira. Naša stranka je v teh časih dozorela, iz preteklih napak smo se veliko naučili. Edina stvar, ki nas dela močne, je to, da smo enotni. Naši člani, naši podporniki so v tem času tudi razvili določeno stopnjo odpornosti na vse napade, ki jih doživljamo. Zato sem samozavestno rekel, da bo Nova Slovenija presenečenje teh volitev, ker vem da imamo vse. Imamo dobre ljudi, imamo dobre kandidate, dober program. Verjamem pa, da je danes ljudem nerodno reči, da volijo Nsi, ampak na volitvah pa nas bodo obkrožili.

V tujini najbolj uveljavljen slovenski mislec Slavoj Žižek je na kongresu vaših ideoloških nasprotnikov – Levice – zbodel in dejal; "Janez Janša je boljša izbira kot Tonin, saj je odkrit in pri njem veš, kje si." Vaš komentar?
Tukaj je razlika v načinu dela in komunikaciji. Da Janša, oziroma SDS, uporablja zelo ostro in neposredno govorico. Za predstavnike Nove Slovenije pa vedno lahko vidite, da smo spoštljivi in zmerni v naših nastopih. Morda to gospoda Žižka moti, ampak mi takšni smo, v tem smo drugačni od SDS. V našem načinu komuniciranja.

Ali menite, da vi, kot predsednik Nove Slovenije, nekako nadaljujete politiko, kot je temu nekoč dejala vaša predhodnica Ljudmila novak, neodvisne in samostojne stranke, ki jo je pred vami začrtala prav ona?
Da. Nova Slovenija je močna stranka, ki ima tudi močan jaz, močno vsebino, ki natančno ve, kaj hoče. In zato nas ne morejo omajati viharji. Natančno vemo, kaj hočemo znotraj te koalicije, smo tudi vedeli, kaj bi želeli v kakšni drugi koaliciji. Če ocenimo, da je večji del našega programa lahko uresničen, potem se mi takšni koaliciji vedno priključimo. V kolikor pa so ocene, da to ne bi šlo, pa to tudi povemo in tako smo vedno delovali.  

Ampak poglejte, gospod Tonin, konkreten primer. Pred interpelacijo okoljskega ministra Andreja Vizjaka, ste javno povedali, da je izgubil vaše zaupanje. Vaši poslanci so se glasovanja pri interpelaciji vzdržali, minister pa je z glasovi SDS in SMC (zdaj Konkretno) obdržal položaj. Očitno v tej koaliciji nimate veliko besede ...
Se ne strinjam z vami. Bistveno je, da je Nova Slovenija kredibilen partner in da je predvsem to stranka, kjer beseda velja. S koalicijsko pogodbo smo se zavezali, da ne bomo podpirali opozicijskih interpelacij. Smo pa, jaz sam osebno, neposredno povedali ministru Vizjaku, da je ta stvar za nas nesprejemljiva in da bi bilo v luči razbremenitve dela koalicije najboljše, če bi odstopil. Minister Vizjak se je potem odločil tako, kot se je, in za to sta on in njegova stranka sama prevzela odgovornost in vsa bremena. Kar se pa tiče Nove Slovenije, pa je bilo jasno, da so bili pritiski, da je treba ministra, ker gre za koalicijskega ministra, podpreti, smo ravnali v skladu s svojim prepričanjem. To je, da beseda velja. Povedali smo, da njegovih dejanj ne podpiramo in zaradi tega nismo glasovali zanj, nismo pa tudi kršili koalicijske pogodbe. 

Ker usoda ministra Vizjaka, žal ali pa na srečo, ni pomembnejša kot usoda celotne Slovenije. In razbijati koalicijo zaradi ministra Vizjaka bi bilo škodljivo za celo Slovenijo. 

Predsednika vlade Janeza Janšo ste prosili, naj za en mesec odloži Twitter. Ob obračunu z evropskimi poslance pa tudi, da pričakujete opravičilo. Tega nikoli ni bilo, tu ni efekta in vaša beseda ni zalegla. 

Ne vem, kakšne efekte vi pričakujete. Jaz ravnam na način, kot mislim, da je prav. In ko so bili tviti, ki so bili neprimerni, sem na to opozoril, ne samo predsednika vlade, ampak tudi slovensko javnost. In tudi za določene stvari sem ga prosil, ampak, če on tega ne upošteva, je to njegova stvar in njegov način komuniciranja. O teh stvareh se bodo izrekli tudi sami volivci. Ampak sodite nas po naših dejanjih. Mi na takšen način ne komuniciramo. Lahko povemo, da se s tem ne strinjamo. V vsaki koaliciji je pomembno, da si postavljaš prioritete. In za nas je ključna prioriteta Slovenija in njeni ljudje. Dokler bo ta vlada delala v korist Slovenije in njenih ljudi, smo mi v tej vladni koaliciji. Rezultati pa govorijo v našo prid. Poglejte gospodarsko rast, poglejte izjemno visoko zaposlenost. Dosegli smo to, da je ta kriza bila zgolj zdravstvena, ne pa ekonomska. Kar se tiče samih dosežkov vlade in tega, kar smo storili za Slovenijo, sem absolutno zadovoljen. V danih okoliščinah smo storili veliko. Vi pa od mene terjate, da z vsakim tvitom, ko se ne bi strinjal z mojim koalicijskimi partnerji, odidem iz koalicije ... 

Ne delam tega, govorim samo o teži besed ... 

Ampak vi zastavite vprašanje, v smislu, 'vi ste to rekli, ampak nič se ni zgodilo', in insinuirate, da nimamo nobene moči in nobene teže. To je vaša pozicija in vaša poanta. Jaz pa vam samo povem, kakšna je realnost v koaliciji. Ne sestavlja je samo en stranka, ampak več strank in tako kot v družini, so tudi v koaliciji potrebni kompromisi. In tako, kot se v družini o vseh stvareh s svojim partnerjem ali pa otroki ne strinjaš, še vedno zaradi bistvenih stvari držiš skupaj. Da, so stvari, ki nas v koaliciji motijo, ampak mi vedno tehtamo, ali še vedno ta koalicija dela dobre stvari za Slovenijo. Dokler bo ta stvar prevagala, bomo na te stvari opozorili, ne mislimo pa zaradi tega odhajati iz koalicije. 

Pojdiva še na eno temo, to je sproščanje epidemioloških ukrepov. Zdi se, da je z začetkom vojne v Ukrajini ta tema povsem izginila iz vladne agende, trend okužb pa po sprostitvi večine omejitvenih ukrepov znova raste. Je vlada prehitro zrahljala ukrepe s pogledom na bližajoče se volitve? Lahko pogledamo dva presečna datuma – 9. marec, ta teden in 19. februar pred tremi tedni. Številke potrjenih primerov okužb z virusom so zelo podobne oziroma ta teden celo nekoliko višje – 2.305 proti 2.297. Sprejemov v bolnišnice je resda tokrat pol manj, mrtvih pa tedaj 10, zdaj sedem. Razlika pa, da so tedaj veljali vsi ukrepi, zdaj pa praktično nobeden več, vse je sproščeno. Kako lahko to pojasnite? 

Tega sem se naposlušal v zadnjih dveh letih neštetokrat. Enkrat nas pozivajo k temu, da naj ukrepe čim prej sprostimo, enkrat nas pozivajo, da naj ukrepe čimprej zaostrimo. To so bili konstantni pozivi, tudi konstantni politični boji strank, ki so nas pozivale za šole brez mask, pa so potem maske zahtevale. Tega sem vajen. Ampak bistvena stvar, ki pa smo jo ves čas postavljali v ospredje, pa so človeška življenja. Vsi ukrepi, ki jih je sprejemala vlada, so bili za to, da bi obvarovali čim več človeških življenj. To je bila osnovna poanta. In temu smo prilagajali vse ukrepe.  

To, kar zdaj pravite, zakaj so bile okužbe takšne, ukrepi pa različni, je to zaradi tega, ker smo se z virusom učili. Na koncu smo prišli do tega, da samo število okužb ni bistven podatek, ampak je bistven podatek, koliko ljudi imaš na intenzivni negi, ker to določa zmogljivosti tvojega zdravstvenega sistema. Pri našem ravnanju je bilo ključno, kakšna je bila zasedenost intenzivne nege v zdravstvu in temu so potem tudi prilagajali določene ukrepe. Jasno je, da so bile pri omikronu, ki se izjemno hitro širi, zdravstvene posledice nekoliko milejše kot pa v preteklih variantah, kar nam je, kljub visokim okužbam, omogočilo, da so se ukrepi sprostili. 

Je pa tukaj tudi ena druga stvar jasna. In to je, da je stroka, ki ste jo postavili sami, bila jasna; sproščanje da, toda bolj postopno. 

Stroka je bila v večji meri vedno upoštevana, ker smo vedno gledali, da je stroka v čim večji možni meri upoštevana. So se pa dogajali tudi trenutki, ko pa ni bila v celoti upoštevana. Razlogi so bili pa večkrat naslednji. Da je bila celo stroka medsebojno razdeljena. Druga stvar pa je bila, da je imela vlada za upoštevati še kakšen drug vidik, ki je znotraj družbe pomemben. 

Eden od bolj priznanih strokovnjakov, imunolog dr. Alojz Ihan, je nedavno v kolumni spisal kritiko glede vladnega vpletanja v odločitve stroke. In sicer je izpostavil, ki ste ga imeli s 34 strokovnjaki 15. februarja na Brdu pri Kranju. In sicer pravi, da je nekako dobil občutek, da je bil tam samo zaradi ene same stvari – zaradi skupinske fotografije. 

S tem se ne morem strinjati. Lahko ga razumem, da je 34 velika številka. Upam pa, da tudi on razume nas, da so bili vedno različni očitki, zakaj ta ali oni strokovnjak ni vključen. Tukaj je vlada poskušala čim bolj inkluzivno ravnati. Ampak verjemite mi, bil sem član covid skupine, ki se je vsak teden sestajala s stroko in strokovno skupino. Preden smo karkoli govorili o vladnih ukrepih, so imeli vedno enourno prezentacijo o trenutni situaciji. Skratka, predstavili so sliko, na podlagi katere smo se odločali. Jaz te kritike ne morem sprejeti, da stroka ni bila upoštevana. Stroka je bila v največji možni meri upoštevana. Je pa bila tudi v Sloveniji stroka zelo različna. Sami ste lahko te stvari spremljali. Včasih je bilo težje uskladiti strokovna mnenja kot pa politična. 

Počasi se nama izteka čas. Pojdiva še na družbene teme. Pred zadnjimi volitvami ste se med drugim zavzeli za to, da se oteži pot do splava. To so vaše besede. Kaj menite o poljski zakonodaji, ki skoraj popolnoma prepoveduje umetne prekinitve nosečnosti. Takšne pobude v zadnjem času nekako nastajajo tudi v Sloveniji. Mislite, da bi bil to model tudi pri nas? 

Sam osebno, pa tudi Nsi, spoštujemo sedanji ustavni konsenz. Mi ga ne nameravamo kakorkoli spreminjati. Tudi večkrat sem že javno povedal, da če bi bila opcija, da bi v parlamentu, če bi bil predlagali zakon o prepovedi splava, bi glasoval proti, ker se mi zdi, da to ni rešitev. Vsekakor pa se mi zdi pomembno, da kot družba vnesemo več veselja do življenja in da predvsem ženskam, ki so v strahovitih stiskah, pomagamo. In intervju, ki ste ga omenjali, je to ena tragičnih izkušenj moje politične kariere, ker sem mi je prvič v življenju zgodilo, da mi nekega intervjuja, novinarka ni dovolila avtorizirati. Govorila sva o temi več kot pet minut, na koncu je zlepila skupaj tri stavke, ki so bili iztrgani iz konteksta. To nam je na koncu povzročilo precejšnjo politično škodo. Moja ocena je, da smo takrat zaradi tega izgubili najmanj tri poslance. Ampak to je vse preteklost. Obračam se v prihodnost in naj rečem zelo jasno: Vsakdo se svobodno odloča, jaz ne posegam v odločitve nikogar. Želim pa, da tudi vi spoštujete mojo osebno odločitev, da spoštujem človeško življenje od spočetja do naravne smrti. 

Samo, da se malce navežem. Tukaj je dobesedni prepis vaših takratnih besed. »Sem pa zelo zato, da se oteži pot do splava in da to ni rutinski poseg, ko prideš in greš in da sta vsaj dve stopnji. Tu bi bilo težko kaj narobe razumeti ... 

Ampak o tem, kar govorite, bi me lahko novinarka lahko naskočila in povedala, da to v Sloveniji danes že imamo, da je večstopenjska faza že uvedena. Lahko bi me podučila o mojem neznanju, ampak je, kot rečeno, to zlorabila. Moram priznati, da sem se  pogovarjal z različnimi organizacijami, ki povezujejo ženske in velika večina govori o tem, da ženske v teh kritičnih trenutkih potrebujejo pomoč in podporo. In jaz govorim samo o tem, da smo kot družba tistim, ki si to želijo, dolžni nuditi to pomoč. Nikakor pa nikomur ne posegamo v njegovo svobodno odločitev. 

Pravite pa »spoštujte mojo odločitev za nedotakljivost življenja« ...
Vam bom konkretno povedal. Jaz in moja žena sva se vnaprej, zavestno zaradi najinih prepričanj, odločila, da bova življenje sprejela, kakršno pač bo. Ne glede na to, kaj bodo pokazale preiskave. Ampak midva s tem v svobodo nikogar ne posegava. Vas samo prosim, da spoštuje moje prepričanje, ki po moji oceni nikogar ne ogroža. Če ob tem vedno dodam, da ne Nsi ne jaz osebno, si ne prizadevamo, da bi kakorkoli spremenili ustavo. Ustava je glede tega ustrezna. Tudi jasno sem povedal, da jaz ne bi nikoli glasoval za prepoved splava, ker bi to pomenilo, da bi pač slovenske ženske za te stvari odhajale izven Slovenije. Skratka, to ne reši problema. 

Prihajajo pa te ideje iz organizacij, ki so povezane ali pa so ideološko zelo blizu vaši stranki. Videli smo celo proteste v središču Ljubljane. Poznamo Zavod iskreni, tam je eden od vaših ministrov, ki je ustanovitev tega zavoda. Sami ste rekli, da gre tukaj za ustavno pravico, zapisano v temeljnem slovenskem pravnem dokumentu. A niso potem take pobude v resnici bolj protiustavne kot program Levice? Povedal sem vam, da Nova Slovenija teh pobud v svojem programu nima in da na teh stvareh tudi ne bomo delali in jih ne bomo podprli.

Podobna tematika je tudi oploditev z biomedicinsko pomočjo. V Sloveniji je dostopna le parom izključno parom. Ali bi to morali omogočiti tudi za vse samske ženske. V zadnjih letih je to uvedbo več držav – Španija, Danska, Velika Britanija, tudi Hrvaška. Je morda čas za Slovenijo?
Sedanja slovenska ureditev se mi zdi ustrezna. 

Torej tukaj ne bi ničesar popravljali in spreminjali? 

Ne. 

Kaj pa možnost posvojitve otrok, tudi za istospolne partnerje? Doslej je bila vaša stranka glede tega vedno zelo zadržana in konzervativna. Zakon je v ustavni presoji. Bi Nova Slovenija spoštovala odločitev Ustavnega sodišča glede tega, če bi gejem in lezbijkam omogočili posvojitve? 

No, dajva to najprej razčistiti. Nova Slovenija vedno spoštuje odločitev Ustavnega sodišča, ker smo stranka, ki absolutno podpira pravno državo in vladavino prava. Tako da, tudi za stvari, s katerimi se nismo strinjali in jih težko sprejmemo, spoštujemo odločitve Ustavnega sodišča.  

Če bo tako Ustavno sodišče razsodilo, bomo seveda povedali, da s tem nismo zadovoljni, ampak bo pa odločitev sprejeli. In tukaj je bila pozicija stranke vedno jasna, da mi nimamo težav s tem, da istospolni sklepajo partnerske skupnosti – to je njihova odločitev, da, smo pa proti temu, da bi imeli možnost posvajanja otrok.