Hrvaški medijski konglomerat Styrie - Večernji list, 24sata.hr in tednik Express, v lastništvu avstrijskega podjetja in na Hrvaškem pod nadzorom patra Ivana Tolja, ki je v imenu hrvaške vlade ponujal podkupnino za utišanje slovenskih novinarjev, je včeraj povezal javni del poročila Knovsa s slovenskim odnosom do arbitražnega postopka. Akcija hrvaške vlade in obveščevalnih služb preko medijev Ivana Tolja je nov poskus vpliva na tožbo, ki jo je Slovenija vložila proti Hrvaški zaradi neupoštevanja razsodbe arbitražnega sodišča in je namenjena predvsem hrvaški javnosti. Spretno pa izkoriščajo domače obračunavanje slovenskih politikov na hrbtu obveščevalnih služb.
Hrvaška stran trdi, da je slovenska obveščevalno varnostna služba s tem, ko je varovala komunikacijo uslužbencev ministrstva za zunanje zadeve in jih poskušala posvariti, da so skoraj gotova tarča hrvaških obveščevalnih akcij, pokazala, da je Slovenija vseskozi želela arbitražo kompromitirati. Hrvaška stran uporablja podoben argument, kot da bi bil stanovalec zaradi zaklepanja vrat v hiši kriv za kaznivo dejanje vloma.
Da je SOVA z varnostnim ozaveščanjem delala v interesu države, je za oddajo 24UR dejal Marjan Miklavčič, nekdanji direktor OVS: "Če gledamo arbitražni sporazum in vse ostalo, je to v nacionalnem interesu in prav je, da SOVA v tem postopku nastopa aktivno. Ravno tako, kot so seveda tudi hrvaške obveščevalne službe v tem postopku postopale aktivno."
Branko Lobnikar s Fakultete za varnostne vede pa: "Obveščevalna služba v Republiki Sloveniji opravlja svoje delo, nekateri ostali pa delujejo proti interesom Republike Slovenije. V tej državi smo absolutno izgubili kompas v zadnjih mesecih, kar se tiče delovanja slovenske varnostno-obveščevalne agencije."
Pri tem Hrvaška pozablja dve dejstvi. Slovenija je po desetletjih hrvaških snetih besed, po parafiranih in propadlih sporazumih, na referendumu spustila Hrvaško v Evropsko unijo. A le pod pogojem, da bo mejo razrešil arbitražni postopek in Slovenija ni imela nobenega razloga, da ne bi podpirala arbitraže. Drugo dejstvo, ki ga Hrvaška rada pozabi, pa je, da je bila Slovenija za ravnanje sodnika Jerneja Sekolca in agentke pri sodišču Simone Drenik na arbitražnem sodišču kaznovana in je sodišču prepustila nadomestno izbiro. Sodišče pa je presodilo, da prekršek Drenikove in Sekolca ni tak, da se arbitraža ne bi mogla nadaljevati, Slovenija je plačala dodatne stroške procesa.
A kljub temu, da gre za megleno zaveso hrvaških obveščevalcev in prelaganje odgovornosti za nezakonite prisluhe hrvaških obveščevalcev, je Knovs Mateja Tonina Hrvaški vrgel novo kost za glodanje. Razkritje poročila Komisije za nadzor obveščevalno varnostnih služb ima očitno poleg domačih političnih petelinjih bojev posledice tudi na drugi strani meje. Avtogol Mateja Tonina, kot so ga opisali na Hrvaškem, z nepotrebnim razkritjem poročila komisije je tako po škandalu Sekolec Drenik, za katerega ni nihče odgovarjal, še en zaplet nespretne slovenske politike.
Novinarka Veronika Lavrenčič pa je v oddaji 24UR izpostavila, da razkritje poročila ne bo škodilo Sloveniji v tožbi pred Sodiščem Evropske unije. Arbitražna razsodba o meji med Slovenijo in Hrvaško je dokončna in je Hrvatje ne morejo izpodbijati. Poleg tega Slovenija Hrvaško toži tudi zato, ker z nespoštovanjem določitve meje onemogoča izvajanje schengenskega sporazuma. Ali je sodišče Evropske Unije sploh pristojno za reševanje spora med državama, naj bi bilo znano 11. decembra.
KOMENTARJI (736)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.