FOTO: Pust prinesel tudi sonce

Približno 800 pustnih mask odganja zimo po ljubljanskih ulicah. Med njimi so tudi kurenti, ki napovedujejo, da bo zime kmalu konec. Za svoje delo pa pravijo, da ga opravljajo odlično, saj da so tudi v Ljubljano danes prinesli sonce.

Ljubljansko pustno povorko so tvorile etnografske maske, kot so kurenti, laufarji, morostarji, pehlinska gospoda, pokači, orači in plesači. Povorke so se udeležili tudi šavrini, zvončarji in zametske maškare, ki so v Ljubljano prišli z Reke. Iz okolice Reke so prišli tudi krimejski feštarji in zvončarji, mesopustarji pa so prišli iz Kraljevice (Hrvaška).

Del karnevala so sestavljali tudi otroci Osnovne šole Vič Ljubljana ter petih osnovnih šol iz Reke. Prav tako so v povorki natopile mažoretke iz Ljubljane, skupina Lutkovnega gledališča Ljubljana, pihalna godba Litostroj ter turistična društva Lesce, Žužemberk, Vir, Bevke in Krim.

Pustni karneval je krenil z Brega, po Novem trgu pa je pot nadaljeval čez Čevljarski most na Mestni trg in po Stritarjevi ulici prispel na Prešernov trg, kjer je potekal zabavni program.

V ljubljanski okolici so na karnevale med drugim povabili na Igu in na Viru pri Domžalah. Na Igu je na Podkrimskem pustnem karnevalu danes sodelovalo blizu 1000 domačih in gostujočih mask. Obudili so tudi podkrimskega moža in podkrimske čarovnice z naraščajem, stalnica pa je Ižanska pažarna abramba. Člani Pustne sekcije Striček Vir pa bodo na Viru pri Domžalah v nedeljo priredili 20. pustni karneval, ki bo šel od Papirnice Količevo po Bukovčevi ulici do Športnega parka Vir.

Jubilejno kurentovanje na Ptuju

Na Ptuju poteka že jubilejno 50. kurentovanje, ki bo letos trajalo kar 11 dni. Začelo se je že minulo soboto. Po vsakodnevnih glasbenih koncertih in drugih pustnih prireditvah bo vrhunec doživelo na pustno nedeljo z mednarodno povorko. Kurentovanja se bo letos udeležilo okoli 12.000 nastopajočih, kar je precej več kot pretekla leta.

V Posočju so v Drežniških Ravnah nad Kobaridom pustni tradiciji sledili že minulo soboto, danes pa so izvedli tradicionalno pustovanje s "ta grdimi" in "ta lepimi" v Drežnici. Posebnost drežniškega pusta so grozljiva lesena obličja z rogovi, ki jih nosijo "ta grdi", oblečeni v kožuh in z zvonci okoli pasu. V Cerknem hodijo laufarji naokoli že vse od začetka leta, na pustno nedeljo pa se bodo v sprevodu podali na Glavni trg, kjer bo cesarsko-kraljeva sodnija pusta javno obtožila za vse pregrehe in ostale nesmisle, ki so se zgodili. Na pustnem karnevalu v Cerknici, ki bo v nedeljo 'natančno okoli 12.32', bodo nastopili Butalci, hudič s povhi, coprniška pramater Uršula ter številne druge maske in skupine mask, ki jih pozna cerkniški karneval.

Izbirali Pohorskega carja

V Mariboru Zveza prijateljev mladine Maribor osrednje pustovanje pripravlja na pustni torek.  V prireditveni dvorani Snežnega stadiona pod Pohorjem je potekal tudi tradicionalni 47. izbor Pohorskega carja.

Osrednje pustovanje na Gorenjskem je tako kot minula leta potekalo v Kranju, kjer so se na karnevalu predstavile tudi pustne skupine iz Bolgarije in Hrvaške.

Na obali zmagal Tržaški plinski terminal

V Kopru so pust pričakali z veliko pustno povorko. Izmed 24 pustnih skupin, v katerih je sodelovalo več kot 700 nastopajočih, sta prvi nagradi pripadli pustemu vozu Tržaški plinski terminal, ki so ga zasnovali v Off road klubu Obala, in skupini Domača verdura avtorjev kulturno društvo Istrski grmič iz Škofij. "Vsi so pohvaljeni, vsi so bili super. Je pa vedno tako, da je nekdo malo bolj," je kakovost in izvirnost nastopajočih pustnih skupin ocenila članica strokovne žirije, sicer direktorica Gledališča Koper Katja Pegan.

Ustvarjalce mask je letos pritegnila ekološka tematika. Poleg prvonagrajenih, plinskega terminala in domače zelenjave, so na pomen okoljske osveščenosti, predvsem ločenega zbiranja odpadkov, opozarjali še smetarji in okoljski inšpektor iz Črnotič, manjkal pa ni niti koprski umetni otok z nebotičnikom. Gledalce ob koprski promenadi so ob godbi na pihala razveseljevali še jahači nojev s šejkom, Kočanozaver, slivske "čjšpe", istrske čebelice, pirati in Kubanski plesalci salse.

V nedeljo se bodo pustne maske gledalcem predstavile na portoroški pustni povorki med Lucijo in Portorožem. Istrski karneval, ki drugo leto zapored povezuje koprsko in piransko občino, se bo zaključil s pokopom pusta na Belem križu v sredo.

Šelmarija itd.

Največje pustovanje na Dolenjskem so priredili v Kostanjevici na Krki, kjer so v okviru tradicionalne Šelmarije in programa Prforcenhausa že v petek odprli pustno ambasado, na pustno nedeljo pa bodo oklicali kurenta in izvedli veliko pustno povorko. Na pepelnično sredo bodo kurenta pokopali in priredili veselo sedmino.

Običaji iz časa pred krščanstvom

Pustovanje ima svoj izvor v predkrščanski dobi in je povezano s kultom prednikov in čaranjem rodovitnosti. Rimljani so se v sredozimskem in predpomladnem času šemili ob nekaterih priložnostih, kot so bile brumalije in saturnalije. Kljub nasprotovanju Cerkve so se zabave s šemljenjem nadaljevale. Pod vplivom italijanskih karnevalov so se v renesansi prenesle na čas pred 40-dnevnim postom.

Na slovenskem podeželju so se skozi stoletja izoblikovali različni šemski liki, kot so kurenti na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah, lavfarji v Cerknem, škoromati na območju Brkinov, mačkare v dobrepoljski dolini na Dolenjskem ali pustovi v Drežnici in okolici. Maskiranje je bilo v zgodovini domena fantovskih družb, prepovedano ženskam in otrokom, kar v nekaterih okoljih velja še danes.

V času veselja in norčij pa ne smemo pozabiti na varnost. Preberite, kaj svetuje policija.