Za udeležbo se mu je Franc Rode osebno zahvalil z besedami, da predsednik s tem ustvarja novo atmosfero strpnosti in sproščenosti v slovenskem prostoru.
"Spomin na drugo svetovno vojno nas še vedno razdvaja, medtem ko nas spomin na samostojnost povezuje. Uspeli smo predvsem v zunanji politiki, še vedno pa imamo notranje težave, saj šola ignorira župnijski verouk, poleg tega pa bi se država morala zavedati svojih meja," je poudaril Rode in dodal: "Država ne more postaviti merila o dobrem in zlu, zato ne more utemeljiti moralnih vrednot in etičnega vedenja. To je naloga cerkve."
Maše so se udeležili še zunanji minister Dimitrij Rupel, mufti Đogić, predsednik sveta krščanskih cerkva Peran Bošković, Erwan Feuere in generalni direktor policije Marko Pogorevc. Tudi tokrat je (tako kot pred dvema letoma) himno zaigral orkester Slovenske vojske, Marko Pogorevc pa se je, tako kot ob 10. obletnici, maše udeležil v uniformi, kar je že pred dvema letoma sprožilo velike polemike v javnosti o meji med državo in cerkvijo.
Proslava namenjena pretežno mladim
Osrednja prireditev ob dnevu državnosti je bila že sinoči v Ljubljani. Predsednik države Janez Drnovšek je v svojem govoru poudaril, da je današnji dan priložnost, da se spomnimo vseh, ki so morali umreti za samostojnost Slovenije.
Pred prireditvijo pa je poslance in tuje diplomate na slavnostni seji nagovoril predsednik državnega zbora Borut Pahor, ki je dejal, da bo prihodnje leto na ta dan ob slovenski zastavi stala tudi evropska. Po koncu seje se je dogajanje preselilo na Trg republike, kjer je predsednik države najprej pregledal gardni bataljon, nato pa nagovoril zbrano množico. Tudi Drnovšek je v svojem govoru izpostavil vključevanje v mednarodne integracije. "Naša prejšnja federalna država je bila preveč nenaravna, okostenela tvorba, da bi lahko obstajala brez prisile, z lastno voljo vseh narodov in narodnosti, ki so jo sestavljali," je v govoru poudaril Drnovšek.
Malo pred 22. uro so se politiki in ugledni gostje preselili v Cankarjev dom. Na neformalni zabavi pred parlamentom pa so pozno v noč vztrajali predvsem mladi, ki jim je bila prireditev tudi namenjena.
25. junij, dan Slovenske samostojnosti
25. junija 1991 je takratna slovenska skupščina uresničila plebiscitarno odločitev za samostojno državo. Sprejela je ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in deklaracijo o neodvisnosti, nova grb in zastava pa sta bila določena že dan prej. S tem se je formalno začela suverenost republike, ki so jo slovesno razglasili dan kasneje, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani, vendar se je že 27. junija začela desetdnevna vojna za Slovenijo.
12 let od osamosvojitvene vojne
V noči s 26. na 27. junij 1991 so oklepne enote Jugoslovanske ljudske armade prestopile hrvaško-slovensko mejo, druge pa so se iz tukajšnjih vojašnic pomikale proti meji in brniškem letališču. Pri Pogancih med Metliko in Novim mestom so 27. junija zjutraj padli prvi streli.
Ves čas spopadov so tekla diplomatska prizadevanja, ki so 7. julija 1991 s posredovanjem Evropske skupnosti pripeljala do podpisa Brionske deklaracije. Osamosvojitveni proces je bil za tri mesece ustavljen, vojska pa se je odpovedala posegom v Sloveniji, 25. oktobra 1991 pa je dokončno zapustila republiko. V razpravah o možnem položaju Slovenije v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji so leta 1990 še omenjali konfederacijo, vendar je bil 6. decembra sprejet zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Izveden je bil 23. decembra 1990, izid pa so razglasili 26. decembra, ki je postal državni praznik, dan samostojnosti.
Sprejem ob dnevu državnosti v Trstu
Generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Jadranka Šturm Kocjan je v torek zvečer v vili Ferdinandej pri Trstu priredila sprejem ob dnevu državnosti. V kratkem nagovoru je generalna konzulka izpostavila pomembne mednarodne uspehe Slovenije, izrecno omenila pridružitev zvezi Nato in vstop v EU, poudarila pomen slovenske manjšine v Italiji in se navzočim uglednim gostom tudi zahvalila za pomoč, ki je bila deležna pri zavzemanju za tesnejše sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino.
Slovesno tudi v Varšavi in na Dunaju
Sprejem je pripravilo tudi slovensko veleposlaništvo na Poljskem. Sprejema v palači Krolikarnia v Varšavi se je udeležilo več kot 300 gostov. Kot so sporočili z veleposlaništva, so se poleg uglednih predstavnikov diplomatskega zbora, Slovencev, živečih na Poljskem, gospodarskih predstavnikov in novinarjev, sprejema udeležili tudi predstavniki urada poljskega predsednika, urada premiera, sejma, senata in ministrstev.
Slovenski veleposlanik na Dunaju Ernest Petrič pa je sinoči priredil sprejem, ki se ga je udeležilo kakih 500 predstavnikov avstrijskega javnega in političnega življenja ter predstavnikov Slovencev, ki živijo v Avstriji.
