Marušič rešuje zdravstvo

Minister za zdravje Dorjan Marušič je s predstavniki zdravstvenih ustanov govoril o položaju v zdravstvu. Med ukrepi, da se letošnje leto "zvozi" brez primanjkljajev, je izpostavil racionalizacijo dežurne službe ter prenos obravnave bolnikov iz bolnišnične na specialistično ambulantno dejavnost. Pri tem pričakuje sodelovanje direktorjev.

V ljubljanskem UKC že začeli varčevati

V UKC Ljubljana so se že lotili racionalizacije dežurne službe, je kot primer izpostavil Marušič. Po njegovih besedah so zmanjšali število dežurnih ur na posamezno mesto, začeli so meriti opravljeno delo v dežurni službi, na podlagi tega pa želijo pripraviti mrežo dežurnih mest za celotno Slovenijo.

Direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc v zvezi s tem pravi, da se pri poskusih reorganizacije dežurstev pojavi vprašanje povečanja kadra; "dežurstvo se iz ene stroškovne oblike spreminja v drugo", pravi Ferjanc. Še največ možnosti za dodatno varčevanje sam vidi pri materialu, a management lahko pravzaprav vpliva na največ 20 odstotkov vseh stroškov v bolnišnici. Ostalo je pogojeno z zakonodajo, pravi.

ZZZS bo odigral ključno vlogo

Med ukrepi za varčevanje v letošnjem letu je Marušič izpostavil tudi varčevanje na terciarni ravni, kar bo veljalo za univerzitetne ustanove, ter prenos obravnave nekaterih bolnikov iz bolnišnične v specialistično ambulantno dejavnost.

Pri slednjem bo po prepričanju ministra pomembno vlogo moral odigrati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki bo moral pristopiti k pogajanjem z vsakim izvajalcem. Ta bo moral predstaviti izpeljan program v preteklem letu in seznam čakajočih v bolnišnici ter na specialistični ravni in v sodelovanju z ZZZS pripraviti tak program, ki ne bi vplival na dostopnost do zdravstvenih storitev. Minister je glede tega ukrepa prepričan, da se dostopnost do storitev ne bo znižala.

Sankcije za neupoštevanje pravil

Kar se tiče čakalnih dob, je Marušič danes napovedal tudi ukrepe za tiste izvajalce, ki ne spoštujejo pravil. Ponekod namreč ne ažurirajo seznamov čakajočih. Tiste, ki ne bodo spoštovali pravil glede čakalnih dob, bo ZZZS sankcioniral, eden od možnih ukrepov je po oceni ministra zamik plačila za opravljene storitve. ZZZS te možnosti doslej ni izkoriščal, Marušič pa napoveduje, da bo zahteval, da bo odslej to praksa.

Kje bi še lahko privarčevali?

Minister ocenjuje, da bo v prihodnje zelo težko še dodatno krčiti programe, sploh na sekundarni in terciarni ravni. Danes so se z vodstvi bolnišnic pogovarjali o triodstotnem zmanjšanju za letošnje leto. Na skupščini ZZZS bo zato odprl razpravo o tem, kako bi poskušali pridobiti dodatna sredstva, je napovedal danes.

Med možnostmi za pridobitev dodatnih sredstev je Marušič znova izpostavil širitev prispevnih osnov ter prevetritev košarice pravic iz zdravstvenega zavarovanja. V zvezi s tem je tudi Ferjanc opozoril, da se "okrog pravic zavarovancev prav nič ne pogovarjamo".

Kako odpraviti nekatere težave?

Možnosti za večjo učinkovitost oz. racionalizacijo v bolnišnicah Marušič vidi predvsem v mreženju bolnišnic oz. strokovnem povezovanju ter v racionalizaciji dela tako na specialistični ambulantni dejavnosti in v akutni obravnavi. "Razlike med povprečnimi specialisti so tudi od 40 do 50 odstotkov," pravi Marušič, ki ob tem poudarja, da odpraviti tak problem ni tako preprosto.

Ministrstvo je pripravljeno pomagati

Minister ob tem priznava, da vsi ti ukrepi za bolnišnice ne bodo lahek zalogaj, a so jim pri vseh teh spremembah na ministrstvu pripravljeni pomagati. "Pričakujem tvorno pripravo aneksa ena k splošnemu dogovoru za letošnje leto. Sicer se bo zavlačevalo in bo morala odločati vlada. Ta pa bo težko rešila razlike med izvajalci. To bi bilo boleče za izvajalce in državljane," pravi Marušič.

'Primarno zdravstvo se mora tudi v času krize krepiti'

Glede primarne zdravstvene ravni Marušič ugotavlja, da bi se morali bolj aktivno vključiti specializanti, kar so predstavniki primarne ravni podprli. Treba bo le še določiti model.

Po sedanjem modelu specializanti v času specializacije nimajo svojih bolnikov, je pojasnil Marušič. "Po modelu, ki smo ga že pred leti uporabili za področje ortodontije, bomo poskušali tudi tu vpeljati določeno število specializantov v sistem," je pojasnil. Razpravljali so tudi o tem, kako bi privabili nazaj tiste zdravnike, ki se upokojujejo, odprli pa so še razpravo o "uvozu" zdravnikov iz tujine. V tej točki minister opozarja na vprašanje kompetenc, znanja in poznavanja jezika.

Tema današnjega pogovora je bila tudi mreža izvajalcev na primarni ravni. Ob tem Marušič ugotavlja, da bo verjetno treba iskati vzpodbude že v času specializacije. Zadnji razpis za področje primarne ravni je namreč po njegovih besedah zelo odprl vrzel, saj že srednje velika ali manjša mesta nimajo zasedenih vseh zdravniških mest.

Pomanjkanje denarja v zdravstvu, ki bo na sekundarni in terciarni ravni zahtevalo veliko varčevanja, primarne ravni ne bi smela prizadeti. Primarna raven bi se morala oplajati, da bi bila pripravljena za priliv bolnikov, pravi Marušič. Če se bo na sekundarni ravni res zmanjševalo število bolnikov na akutni obravnavi in povečevalo število bolnikov v specialistični obravnavi, bodo na primarni ravni morali prevzeti večji del kroničnih bolnikov in kontrolnih pregledov. Težko bo sicer kaj takega uresničiti v dveh letih, a začeti je treba razmišljati o tem, je prepričan minister.