Ogrožena 24-urna zdravstvena oskrba?

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ima v strategiji razvoja zdravstva v naslednjih desetletjih pomembno mesto, sledi svetovnim trendom povezovanja v poslovnem in strokovnem smislu in si želi večjo avtonomnost, je po današnjem obisku bolnišnice med drugim dejal minister za zdravje Dorjan Marušič.

Slovenjgraška bolnišnica ima evropski pogled, ni skoparil minister, ki je pojasnil, da so njegovi pogledi blizu pogledom poslovnega in strokovnega vodstva koroške bolnišnice, s katerim ga družijo tudi vezi iz časa študija.

Koroška bolnišnica je sredi velike gradbene naložbe v prizidek in delno obnovo, obenem že načrtuje tudi drugo fazo gradbenih del. Uspešno je kandidirala za pridobitev sredstev za sofinanciranje energetske sanacije in razmišlja o javno-zasebnem partnerstvu pri izgradnji potrebne parkirne hiše.

Glede načrtovane pridobitve aparata za magnetno resonanco za slovenjgraško bolnišnico je povedal, da ga bo dobila, vendar verjetno še ne letos. Če bodo pogajanja v Bruslju jeseni pozitivna, pa bo lahko koroška bolnišnica pristopila k izgradnji urgentnega centra, s čimer bi dobila tretjino sredstev za nov kirurški blok, ki ga načrtuje v okviru druge faze velike gradbene naložbe.

Bo pa bolnišnica glede na potrebe in v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dodatnimi kadri okrepila delo na področju nevrologije in psihiatrije, je napovedal direktor bolnišnice Janez Lavre.

Minister se je v pogovorih z vodstvom koroške bolnišnice dotaknil tudi napovedanega dogajanja po 1. septembru, ko so zdravniki napovedali, da ne bodo več delali preko polnega delovnega časa. Minister je danes ponovno izpostavil, da je človek dialoga in pogajanj, da pa je zelo težko imeti dialog, "ko nekdo postavi pogajanja na točko vse ali nič". Minister od strokovnega zdravstvenega osebja pričakuje, da bodo opravili "samovpogled" in se odločili, kakšni bodo njihovi ukrepi.

Marušič zadovoljen tudi po pogovorih v ptujski bolnišnici

Minister Marušič je po bolnišnicah v Slovenj Gradcu in Vojniku danes obiskal še Splošno bolnišnico Ptuj, kjer so naklonjeni njegovi ideji po večji avtonomnosti zavodov. Za septembrsko "stresno obdobje" zatrjujejo, da bodo naredili vse, da bi ohranili 24-urno zdravstveno oskrbo.

Kot je na novinarski konferenci po ogledu bolnišnice povedal Marušič, je glavni namen njegovih današnjih obiskov ta, da v neposrednem stiku z vodstvi bolnišnic, zdravstvenih domov in s predstojniki oddelkov izmenja poglede, ali so njegove usmeritve "vzdržne" tudi za neposredne izvajalce. Izpostavil je predvsem reorganizacijo zdravstvenega sistema s spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki med drugim vključuje tudi možnost večje avtonomije javnih zavodov.

Kot je dejal, so v ptujski bolnišnici temu naklonjeni. "Razgovori so bili zelo pozitivni. Nekateri le zaznavajo, da bi prenos kompetenc in odgovornosti na nižji nivo, to je na nivo srednjega menedžmenta, lahko pomenil izhod iz zagate, v kateri so se znašli izvajalci," je pojasnil.

Direktor bolnišnice Robert Čeh je med glavnimi načrti za prihodnost omenil energetsko sanacijo bolnišnice, kjer so pridobili sredstva iz kohezijskih skladov. "Danes smo za naše potrebe že zelo dobro opremljeni," je dodal in izpostavil predvsem ortopedski oddelek, kjer so pred kratkim začeli izvajati operacije kolen in kjer je potreb zaradi staranja prebivalstva vedno več.

Po besedah Marušiča je ptujska bolnišnica ena tistih zdravstvenih ustanov, kjer bi lahko bila zaradi že sedanjega pomanjkanja zdravnikov ogrožena 24-urna zdravstvena oskrba, zato se bodo o možnih rešitvah še pogovarjali. Zagotovo pa septembra pričakuje "zelo stresno" obdobje.

Vodstvo Psihiatrične bolnišnice Vojnik je podprlo ministrovo usmeritev, da se poveča mreža specialistične-ambulantne dejavnosti na področju psihiatrije. Kar zadeva nekdanjo idejo o združitvi vojniške s celjsko bolnišnico, pa je minister mnenja, da je treba združevati po vsebini, znanju in ponudbi, ki jo neka bolnišnica izvaja.