Martinovanje ni več praznik, ampak zgolj obdobje pijančevanja

11. novembra je martinovo, ki ga v Sloveniji praznujemo predvsem kot praznik vina. Ljudski rek sicer pravi, da je martinovo "jesenski pust" in morda lahko temu celo prikimamo, saj toliko opitih glav in šem, kot jih opazimo na martinovo, vidimo drugače le še za pusta. Je pa martinovanje povezano z vinom, in ta je že od nekdaj slovenska nacionalna pijača. Sicer pa imata tako pust kot vino malo opraviti s svetim Martinom, čigar god praznujemo 11. novembra.

Sv. Martin Tourski je bil namreč cerkveni konjeniški častnik v Galiji, sedanji Franciji. Legenda pravi, da je pozimi leta 334 pred mestnimi vrati srečal berača brez obleke. Prerezal je svoj plašč in ga polovico dal beraču, da ne bi zmrznil. In zaradi takih dogodkov je bil pri ljudeh priljubljen in tako so ga vaščani, proti njegovi volji, izvolili za škofa. Po legendi naj bi se skril med gosi, ker ni želel postati škof, a ker so ga gosi izdale, mu ni preostalo drugega, kot da je omenjeno službo sprejel.

Sicer so novembra naši predniki praznovali v zahvalo za letino in dobro pašo. In ker v tem času dozori tudi vino, so ga kasneje začeli povezovati tudi s sv. Martinom. Legenda namreč pravi, da naj bi tudi sv. Martin (tako kot Jezus) spremenil vodo v vino. Svet’ Martin iz mošta dela vin’. Tudi zato je pri nas navada, da za martinovo krstijo vino; prej je bil mošt, od tega trenutka je pa vino. 

V skladu s šegami in navadami lahko šaljivi blagoslov opravi le moški, preoblečen v škofa. V povezavi s tem običajem moški, preoblečeni v svete Martine, škofe, redovnike, patre in kmete, hodijo od vinograda do vinograda in tam opravljajo duhamorne ritualne obrede.

'Pršu je, pršu sveti Martin, on ga je krstil, jaz ga bom pil.' Ponekod v Goriških brdih dajo na sod jabolko, v katero zapičijo različna zelišča (najpogosteje klinčke in cimet), ter izrečejo: "Zdaj bomo pa videli, kakšna bo letina". V kolikor se jabolko posuši, bo letina dobra, če zgnije, pa slaba.

Na mizo je ob prazniku na ta dan sodila tudi posebna hrana, taka, ki se je ne je ob običajnih dnevih in je pomenila prestiž. To je bila navadno perutnina (gos ali raca), nadevana s kostanji ali jabolki, kot priloga pa mlinci in rdeče zelje, kar se je ohranilo vse do danes.

Sicer pa se je tradicija skozi leta spreminjala in spremenila, a ostalo je dejstvo In vino veritas (V vinu je resnica). In tako martinovo dandanes napoveduje obdobje pijančevanja, zabav in številnih neumnosti, ki jih bodo pijani ljudje naredili. A ne pozabite, pijte zmerno in po pameti, saj 'Kadar vino govori, takrat skrivnosti ni'.